1. Retinal venular vessel diameters are smaller during ten days of bed restAdam Salon, Göktuğ Mert Çiftci, Damir Zubac, Boštjan Šimunič, Rado Pišot, Marco Vicenzo Narici, Per Morten Fredriksen, Benedicta Ngwenchi Nkeh-Chungag, Harald Sourij, Nandu Goswami, 2023 Opis: Older individuals experience cardiovascular dysfunction during extended bedridden hospital or care home stays. Bed rest is also used as a model to simulate accelerated vascular deconditioning occurring during spacefight. This study investigates changes in retinal microcirculation during a tenday bed rest protocol. Ten healthy young males (22.9± 4.7 years; body mass index: 23.6± 2.5 kg·m–2) participated in a strictly controlled repeated-measures bed rest study lasting ten days. High-resolution images were obtained using a hand-held fundus camera at baseline, daily during the 10 days of bed rest, and 1 day after re-ambulation. Retinal vessel analysis was performed using a semi-automated software system to obtain metrics for retinal arteriolar and venular diameters, central retinal artery equivalent and central retinal vein equivalent, respectively. Data analysis employed a mixed linear model. At the end of the bed rest period, a signifcant decrease in retinal venular diameter was observed, indicated by a signifcantly lower central retinal vein equivalent (from 226.1 µm, CI 8.90, to 211.4 µm, CI 8.28, p= .026), while no signifcant changes in central retinal artery equivalent were noted. Prolonged bed rest confnement resulted in a signifcant (up to 6.5%) reduction in retinal venular diameter. These fndings suggest that the changes in retinal venular diameter during bedrest may be attributed to plasma volume losses and refect overall (cardio)-vascular deconditioning.
Ključne besede: eyes, retinal venular vessel, venske žile, bed rest, gibalna neaktivnost
Objavljeno: 23.11.2023; Ogledov: 342; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (1,07 MB)
Ogledov v tednu: 318 |
2. Predlogi za kartiranje izbranih skupin gozdnih funkcij in njihovo podporo z izbranimi gozdnogospodarskimi ukrepiJanez Pirnat, 2023 Opis: Za skupine ekoloških in socialnih funkcij gozdov smo kritično ocenili, kako posamezne funkcije na 1. stopnji poudarjenosti določajo način gospodarjenja. Za vse navedene funkcije smo pregledali slovensko znanstveno literaturo s področja gojenja gozdov, prirastoslovja, naravovarstva ter vire iz zakonodaje, ki vplivajo na funkcije gozdov, potem pa pripravili svoj predlog, kako ocenjevati funkcije v prihodnje. Predlagamo posodobljen sistem ocenjevanja in kartiranja poudarjenih funkcij gozdov in poudarjeno sonaravno gospodarjenje v teh gozdovih.
Ključne besede: funkcije gozdov, gojitveni ukrepi, kartiranje funkcij, stopnje poudarjenosti
Objavljeno: 30.11.2023; Ogledov: 133; Prenosov: 29
Celotno besedilo (878,12 KB)
Ogledov v tednu: 133 |
3. |
4. Are Slovenia’s forests deviating from sustainable development?Gal Kušar, Marko Kovač, 2023 Opis: Prispevek nas seznanja z osnovnimi informacijami o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018. Stanje in razvoj slovenskih gozdov z vidika trajnosti smo preverili z nizom spremenljivk in kazalnikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: površina gozdov, temeljnica, lesna zaloga, indeks sestojne gostote, starostna struktura/porazdelitev prsnih premerov, ravnotežje razvojnih faz, optimalna lesna zaloga, prirastek, posek, različnost drevesnih vrst, mešanost sestojev, pomlajevanje, naravnost in odmrla drevnina. Ocenili smo tudi ustreznosti sistematične mreže 4 x 4 km, ki se je uporabljala za velikoprostorsko inventarizacijo. Vse vzorčne ocene so bile izračunane za raven države, ekoregije in za gozdnogospodarska območja. Leta 2018 je gozdnatost dosegala 60 % in je bila višja kot l. 2012. Nasprotno se je lesna zaloga zmanjšala in je bila ocenjena na 329,6 m3 /ha. Površinski delež mlajših gozdov je znašal 29 %, starejših (sečno zrelih) 68 %, raznodobnih pa 3 %. Med drevesnimi vrstami je največji delež pripadal bukvi in smreki. Deleži drugih vrst niso presegli 10 %, posebej zaskrbljujoča je bila njihova vrast. Na osnovi primerjav z zaželenimi vrednostmi in vrednostmi kazalnikov v gozdovih držav članic procesa Forest Europe in nekaterimi izbranimi državami, je mogoče skleniti, da se razvoj slovenskih gozdov odmika od trajnostnega razvoja. Glede na razpoložljive podatke l. 2018 je tudi mogoče zaključiti, da velikoprostorska inventura MGGE l. 2018 s podatki ne zapolni vseh kazalnikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Ključne besede: trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kazalniki, časovna analiza, Slovenija
Objavljeno: 30.11.2023; Ogledov: 93; Prenosov: 29
Celotno besedilo (4,31 MB)
Ogledov v tednu: 93 |
5. Zagotavljanje migracijskih koridorjev za prostoživeče živali na območju železniške infrastruktureSamar Al Sayegh-Petkovšek, Klemen Kotnik, 2023 Opis: Železniški transport je okoljsko in ekonomsko sprejemljivejši od drugih vrst kopenskega transporta, vendar lahko negativno vpliva na prostoživeče živali, saj pomeni oviro za njihovo gibanje (barierni učinek) ter neposredno povečuje umrljivost zaradi trkov z vlaki. Zaradi tovrstnih vplivov je smiselno načrtovati in implementirati omilitvene ukrepe, ki zagotavljajo ekološko povezljivost in zmanjšujejo umrljivost prostoživečih živali na območju železniške infrastrukture. Ukrepi morajo biti usmerjeni predvsem k preprečevanju vstopanja in zadrževanja živali na območju železniških tirov, saj se vlaki praviloma ne morejo izogniti trku. Še posebej primerni so omilitveni ukrepi, ki zmanjšujejo število trkov in ne povečujejo bariernega učinka. V preglednem članku smo se osredotočili na ukrepe, ki so bili obravnavani oz. implementirani na območju železniške infrastrukture in na novejše raziskave, v okviru katerih so preverjali možnost uporabe alternativnih omilitvenih ukrepov, npr. opozorilnih sistemov, testiranih v Kanadi in na Švedskem. V drugem delu prispevka predstavljamo predlog protokola za zagotovitev migracijskih koridorjev na območju železnice, ki smo ga oblikovali na podlagi relevantne tuje literature in lastnih izkušenj, pridobljenih z načrtovanjem in spremljanjem ukrepov za zmanjšanje povoza prostoživečih živali (s poudarkom na parkljarjih) na cestah, hitrih cestah ter avtocestah in z analizo povozov na območju slovenske železniške infrastrukture v izbranem petletnem obdobju.
Ključne besede: migracijski koridorji, železniška infrastruktura, barierni učinek, protokol, omilitveni ukrepi, trki prostoživečih živali z vlaki
Objavljeno: 30.11.2023; Ogledov: 81; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,58 MB)
Ogledov v tednu: 81 |
6. Zakon o merilih kakovosti pri mamografijiDamijan Škrk, 2001 Opis: V Združenih državah Amerike so oktobra 1992 sprejeli Zakon o merilih kakovostipri mamografiji. Zakon, ki je postavil temelje kakovostni mamografskidejavnosti, predpisuje postopke, s katerimi ustanove skrbijo za skladnost z merili kakovosti, in način pridobitve dovoljenja za opravljanje mamografske dejavnosti. Ministrstvo za zdravje, ki je pristojno za izvajanje določil zakona, je pooblastilo Urad za hrano in zdravila za implementacijo zakona, izdajanje soglasij za delo pooblaščenih teles, ki preverjajo kakovost mamografske dejavnosti in izdajo dovoljenj za opravljanje mamografske dejavnosti. Članek želi predstaviti obseg in cilje Zakona o merilih kakovosti pri mamografiji, ki bi jih lahko uporabljali kot vodilo pri pripravi mamografskih meril kakovosti v Sloveniji.
Objavljeno: 30.11.2023; Ogledov: 53; Prenosov: 18
Celotno besedilo (304,73 KB)
Ogledov v tednu: 53 |
7. |
8. ML, LM, XCC, rolled-on projekcijeBrigita Hudales, Andreja Kokot, Patricija Špeh, 2001 Opis: V poglavju opisujem dodatne projekcije za slikanje dojke, med katere spadajo naslednje projekcije: - stranska mediolateralna projekcija ML - stranska lateromedialna projekcija LM - pretirano medialna projekcija XCCM - pretirano lateralna projekcija XCCL - rolled-on ali zavrtena projekcija V praksi med opisanimi projekcijami največkrat izvajamo ML projekcijo, sledita obe XCC projekciji. Pred izvajanjem projekcije vedno pripravimo kaseto ustreznega formata (18x24 ali 24x30), namestimo rentgensko cev v ustrezen položaj in izberemo ustrezno ekspozicijo. Dojko poskušamo vedno dobro komprimirati. Pri projekcijah sta posebej pomembna natančnost in seveda tudi sodelovanje pacientke, kajti le obojestranski trud da rezultat- kakovosten in diagnostičnouporaben rentgenogram; to pa je zelo pomembno za zgodnje odkrivanje sprememb na dojkah.
Objavljeno: 30.11.2023; Ogledov: 50; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,02 MB)
Ogledov v tednu: 50 |
9. Anatomija in histologija dojkeRaja Gošnak Dahmane, Andrej Cör, 2001 Opis: Dojki (mammae) sta parni kožni žlezi. Pri moškem ostaneta rudimentarni vse življenje, pri ženskah pa sta nerazviti pred puberteto, po puberteti rasteta in se diferencirata, najbolj sta razviti v zadnjih mesecih nosečnosti in med laktacijo ter usahneta po menopavzi. Dojka je zgrajena iz žleznega parenhima in vezivne strome ter interlobularnega maščobnega tkiva. Sestavlja jo 15 do 25lobusov. Vsak lobus predstavlja sestavljeno alveolarno žlezo z mlečnim izvodilom. Histološka slika dojke je drugačna v različnih starostnih obdobjih ženske, poleg tega pa se histološka slika spreminja pri ženskah v rodnem obdobju tudi med mesečnim ciklusom. Posebej pomembno za razumevanje zasevanja tumorjev je poznavanje limfne drenaže dojke.
Objavljeno: 30.11.2023; Ogledov: 49; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,20 MB)
Ogledov v tednu: 49 |
10. Stereotaktična biopsija - cytoguideGregor Novak, Tomaž Vargazon, Beti Jokan, 2001 Opis: Rak dojke je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Mamografija je pomembna pri zgodnjem odkrivanju raka v dojkah. Z mamografijo lahko odkrijemo rak dojke v zgodnjem ali celo preinvazivnem stadiju. Najzaneslivejša metoda, skatero pojasnimo naravo patološkega procesa, je odvzem tkiva in mikroskopska preiskava. Netipljive lezije, ki so vidne na mamografskih posnetkih, so dostopne stereotaktični biopsiji. Lego tumorja in mesto punkcije nam izračuna računalnik. Natančna in hitra markacija tumorja je odvisna od znanja in izkušenj inženirja radiologije: Na osnovi rezultatov citološke in (ali) histološke punkcije se operater in radiolog odločita za odstranitev tumorja. Radiolog markira tumor z žico, barvilom ali radioaktivnim izotopom.
Objavljeno: 30.11.2023; Ogledov: 48; Prenosov: 18
Celotno besedilo (901,13 KB)
Ogledov v tednu: 48 |