1. |
2. |
3. Po poteh vil in gradov : sprehod skozi zgodovinoDragica Čeč, Urška Bratož, Matic Batič, Oskar Opassi, Damjana Fortunat-Černilogar, Miha Mlinar, Vojko Pavlin, 2022, strokovna monografija Povzetek: Publikacija predstavlja historične in umetnostnozgodovinske poudarke izbranih dvorcev in vil v zahodni Sloveniji, pri čemer se ne posveča zgolj najpomembnejšim arhitekturnim poudarkom, ampak poskuša zgodovino stavb in njihovih posameznikov razložiti v zgodovinskem kontekstu, v katerem so živeli. Izpostavlja posameznike, ki so s svojimi življenjskimi zgodbami in karierami pustili poseben pečat v svojem času, ustvarili zavidljive knjižne in umetniške zbirke in na svojih dvorcih gostili pomembne osebnosti. Gre namreč za okolje, ki je zaradi političnih sprememb na začetku 16. stoletja omogočilo predstavnikom številnih plemiških rodbin (Cobenzl, Lanthieri, Hofer, Rabatta, Thurn, Thurn-Valsassina, Herberstein, Edling, Dornberk, Coronini) hiter vzpon znotraj plemiške hierarhije zaradi diplomatskih in dvornih služb, od uspešnih diplomatov na cesarskem dvoru do spretnih rodbinskih in kariernih povezav, mnogi pa so svoj prestiž in ugled izkazovali tudi skozi podobe dvorcev, ki so predstavljeni v publikaciji. Ob izumrtju nekaj najpomembnejših novoveških rodbin so lastniki nekaterih dvorcev postali meščani in prav ti so spisali prav neverjetne znanstvene in karitativne zgodbe. Publikacija pomeni pregled obsežne obstoječe literature, pri določenih lokacijah (Žablje, Kozlov rob, Coronini, Lože, Rihemberk, dvorec Ravne pri Pivki, Šilentabor) pa so bile opravljene tudi nove raziskave.
Ključne besede: umetnostna zgodovina, plemiške rodbine
Objavljeno v DiRROS: 24.10.2025; Ogledov: 172; Prenosov: 123
 Celotno besedilo (3,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Epidemije in zdravstvo : zgodovinski pogledUrška Bratož, 2024, znanstvena monografija Ključne besede: epidemiologija, zgodovina medicine, umetniški motivi, kuga, kolera, pelagra, senilni marazem, malarija, bolnišnice, partizanske bolnišnice, zdravstvene razmere, zgodovinski pregledi, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 24.10.2025; Ogledov: 184; Prenosov: 68
Celotno besedilo (44,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Materija medika v Avstrijski provincialni farmakopeji iz leta 1794Aleš Obreza, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avstrijska provincialna farmakopeja je bila izdana na Dunaju leta 1794 in je po vsebini podobna drugim farmacevtsko-medicinskim besedilom istega obdobja. Prvi del farmakopeje, materija medika, je predstavljen na primeru petih zdravilnih snovi različnega izvora, ki nam omogočajo vpogled v nabor sestavin, ki so bile lekarnarjem na voljo za izdelavo zdravil, zdravnikom pa za zdravljenje različnih bolezni. Pri analizi dela smo ugotovili, da so se največ uporabljali deli svežih ali posušenih zdravilnih rastlin in organskih molekul, pridobljenih iz rastlinskega materiala, nekaj je bilo snovi živalskega in anorganskega izvora. Približno tretjina snovi, zlasti rastlinskih in anorganskih ima podobno vlogo v farmaciji tudi danes.
Ključne besede: 18. stoletje, farmakopeja, izrazoslovje, zgodovina farmacije
Objavljeno v DiRROS: 23.07.2025; Ogledov: 349; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,08 MB) |
7. "V šolah ni mesta za politično propagando" (J. P. Simoni) : slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem v luči zapisnika seje o tekočih vprašanjih šolstva z dne 6. avgusta 1946Tomaž Simčič, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Razprava želi prikazati stanje slovenskega šolstva v coni A nekdanje Julijske Benečije pred podpisom Pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 in po njem. Pri tem izhaja iz zapisnika seje, ki je bila 6. avgusta 1946 na sedežu Zavezniške vojaške uprave v Trstu in je bila namenjena obračunu prvega šolskega leta po osvoboditvi izpod nacifašizma. Zapisnik hrani zgodovinski arhiv Tržaškega pokrajinskega šolskega urada in doslej ni bil tema zgodovinske analize. V njem pridejo do izraza poglavitni vozli šolske ureditve, ki so bili takoj po vojni predmet ostrega soočenja med različnimi političnimi dejavniki. Ugotovitve, ki izhajajo iz omenjenega zapisnika, avtor primerja z izsledki znanstvene literature o isti temi. V drugem delu predavanja avtor obravnava spremembe, ki so nastale po 15. septembru 1947, ko so stopila v veljavo določila Pariške mirovne pogodbe. Zlasti se zaustavi pri različnih posledicah, ki jih je ta zgodovinski korak imel za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem.
Ključne besede: 1946/47, Pariška mirovna pogodba, Primorska, zgodovina šolstva, John P. Simoni
Objavljeno v DiRROS: 16.07.2025; Ogledov: 344; Prenosov: 155
Celotno besedilo (2,44 MB) |
8. Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v ItalijiIvo Jevnikar, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: V sedanjem slovenskem zamejstvu v Italiji je prišlo v zadnjem stoletju do izrednih sprememb v številu in sestavi prebivalstva.
Po drugi svetovni vojni se je v njem ustalilo tudi večje število političnih beguncev iz matične Slovenije. Ker jim italijanske oblasti niso podeljevale italijanskega državljanstva, se je večina po nekaj letih izselila prek oceana. Preostali so se dejavno vključili v zamejsko družbeno in kulturno tkivo. Vsekakor pa so begunci na primorskem narodnem pogorišču, ki je bilo posledica četrtstoletnega fašističnega zatiranja, odigrali zelo pomembno vlogo. To velja zlasti za šolstvo, medije, kulturne dejavnosti in versko življenje, kjer so vidni sledovi njihovega dela.
Ključne besede: zgodovina, politične migracije, zamejski Slovenci, narodne manjšine, šolstvo, Italija, 1945/1954
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 368; Prenosov: 160
Celotno besedilo (2,44 MB) |
9. Gentilejeva šolska reforma in slovensko šolstvo na Primorskem : 1918-1943Milena Černe, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava zgodovino primorskega šolstva med vojnama, s poudarkom na severni Primorski. Izpostavi asimilacijske pritiske, ki so se začeli z italijansko zasedbo ob koncu prve svetovne vojne in se stopnjevali z vzponom fašizma. Podrobneje predstavi učinke šolske reforme iz leta 1923, poimenovane po takratnem šolskem ministru Giovanniju Gentileju, ki je v naslednjih dvajsetih letih omogočila sistematično raznarodovanje Slovencev v Italiji in odprla šolsko polje fašistični ideologiji. Narodnoobrambno delovanje, ki je slonelo zlasti na zavednih družinah in slovenskih duhovnikih, je raznarodovanje v veliki meri izničilo.
Ključne besede: fašizem, Gentilejeva reforma, zgodovina šolstva, Primorska
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 358; Prenosov: 135
Celotno besedilo (2,77 MB) |
10. Vzdušje poplebiscitnih dni : kratek vpogled v medijsko poročanje na prelomu med letoma 1990 in 1991Jelka Piškurić, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek ponuja pregled širšega družbenega ozračja od plebiscita do prvih dni leta 1991, ko je bilo dokončno jasno, da je za
Slovenijo edina možna rešitev odhod iz Jugoslavije. Čeprav je
bilo še slišati posamezne glasove, ki so dopuščali možnost konfederacije, se je stanje v državi na političnem in gospodarskem
področju tako poslabšalo, da je morala Slovenija misliti predvsem
na zaščito lastnih interesov. Avtorica na podlagi časopisnih virov
predstavi vzdušje, ki je vladalo v Sloveniji. Kljub nekaterim razhajanjem je plebiscitni čas poenotil Slovence, kar se je pokazalo
tudi v visoki udeležbi na plebiscitu in visokem odstotku glasov
za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Politiki,
ne glede na strankarsko pripadnost in medsebojna nesoglasja, pa
so se zavedali, da je treba takoj po plebiscitu začeti z ukrepi za
njegovo izvedbo ter utrditi položaj Slovenije v pogajanjih z zvezo
in drugimi republikami.
Ključne besede: Slovenija, zgodovina, 1990-1991, plebiscit, samoodločba, osamosvojitev, medijsko poročanje
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 278; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,95 MB) |
