1. Diskurz, oblast in politični prostor : aktivno proizvajanje nemoči na primeru migracijSasha Hajzler, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek preko primera slovenske migracijske politike (1991–2021) analizira domet koncepta »aktivnega proizvajanja nemoči«. Trdi, da tako nemoč in pasivizacija znotraj politične sfere kot tudi sistematično izkoriščanje migrantov niso naključni pojavi, temveč rezultat treh medsebojno povezanih aktivnih mehanizmov: strukturnih (birokracija, zakonodaja), diskurzivnih (mit o majhnosti države in sekuritizacija migracij) in političnih (kooptacija demokratičnih orodij). Skozi analizo teh mehanizmov članek analizira, kako t. i. demokratične institucije vzdržujejo status quo in onemogočajo transformativne spremembe, ter s tem prispeva k razpravi o krizi liberalne demokracije v splošnem. V samem jedru članek razpravlja, kako se v slovenskem kontekstu manifestira proces »aktivnega proizvajanja nemoči«, kako delujejo glavni strukturni, diskurzivni in politični mehanizmi za vzdrževanje nemoči ter deloma zakaj so tradicionalna demokratična orodja neučinkovita za doseganje sprememb.
Ključne besede: nacionalizem, rasizem, migracije, majhnost, Slovenija, politika, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 15; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (395,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Duhovna oskrba bolnikov : bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaBor Zavrl, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V ljubljanskem predmestju Vodmat oz. Šentpeter se je konec 19. stoletja oblikovalo »zdravstveno mesto«. Tu so (bile) skoncentrirane najpomembnejše bolnišnice in zdravstvene ustanove. V njih so ljudje dobili pomoc in oskrbo v primeru poškodbe in bolezni. Poleg zdravnikov in zdravnic so v strežbi in oskrbi bolnikov prevladovale clanice karitativnih verskih redov – redovnice. Te so za opravljanje svojih redovnih dolžnosti potrebovale prostor, kapelo. Že v preteklosti so vedeli, da bolan clovek poleg skrbi za telesne potrebe potrebuje tudi oskrbo svojih duhovnih potreb. V tistih casih je bila vera in njeno izražanje vsakdanjost ter najpogostejša oblika izražanja clovekove duhovnosti. Zaradi obeh vzrokov so v zdravstvenih ustanovah uredili prostore, namenjene duhovnosti – kapele. Na našem podrocju je prevladovala katoliška vera in tako so v teh ustanovah prevladovale katoliške kapele. Najvecji prostor/objekt v tem zdravstvenem mestu duhovne oskrbe pa je predstavljala bolniška cerkev, posvecena sv. Križu. Letos mineva 130 let od postavitve te cerkve, 77 let, odkar ni vec v uporabi, in 28 let, odkar so jo dokoncno podrli. Osnovnemu namenu je služila 53 let. V številne zdravstvene ustanove so bile v casu do osvoboditve, leta 1945, umešcene kapele. Kapelo je imel predhodnik Onkološkega inštituta, otroška bolnica, umobolnica, ženska bolnica … Do spremembe oblasti in družbene ureditve je bila duhovna oskrba bolnikov, kapele in imenovana cerkev stalnica zdravstvenih ustanov. Kasneje to ni bilo vec zaželeno. Prostore, kjer so bile kapele, so preuredili za druge namene, cerkev je dobila drug namen, dokler ni izginila. Po osamosvojitvi je duhovna oskrba bolnikov in kapele spet dobila mesto v zdravstvenih ustanovah. V clanku bodo predstavljeni objekti za duhovno oskrbo, katoliške vere na podrocju ljubljanske bolnišnice oz. današnjega Univerzitetnega klinicnega centra Ljubljana.
Ključne besede: cerkev, kapela, bolnišnica, zgodovina, oskrba
Objavljeno v DiRROS: 13.03.2026; Ogledov: 73; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Smiselna dezorientacija in nihilistični precep : Znanstvena monografija2026, znanstvena monografija Povzetek: Razprave pod naslovom Smiselna dezorientacija in nihilistični
precep naslavljajo družbeno-kritična, filozofska, zgodovinska, religiozna, umetniška in literarna vprašanja, ki so programsko začrtane
v Konceptualnem zarisu Deana Komela, podanem v okviru izvedbe
raziskovalnega projekta »Hermenevtični problem razumevanja
človeške eksistence in koeksistence v epohi nihilizma« (2022–2025).
Monografija združuje dvajset recenziranih prispevkov, ki ponujajo
raznolike poglede in izražajo izključno stališča avtorjev in avtoric, v
katera se uredniško ni naknadno posegalo ali se jih usklajalo. Ob tej
priliki bi se vsem avtorjem in avtoricam tudi zahvalila za sodelovanje.
Razprave reflektirajo situacijo sodobnosti, ki jo zaznamuje kriza
orientacijskih dejavnikov kot so vrednote, norme in tradicija ter
ontološki, etični, socialni in drugi referenčni toposi na področjih
filozofije, umetnosti, zgodovine, tehnoznanosti, ekonomije, prava,
religije, politike, religije in medijev, ki predpostavljajo ter hkrati
postavljajo smiselnost kot merilo človeškega delovanja. Kakor je podano
tudi v konceptualnem zarisu, smiselna dezorientacija ne označuje
zgolj mešanja ali konflikta različnih orientacij, temveč bivanjsko
situacijo v katerem orientacija sama izgublja svojo normativno in
razmejevalno moč. Nihilistični precep tako ne zadeva le umanjkanja
in pogrešanja vrednostnih izpolnitev, marveč hkrati tudi izgubo njihove
orientacijske relevantnosti. Nihilistični precep zato ni razkol, temveč razpona, v kateri se javlja potreba po smislu na eni ter razpoložljivi
načini za njegovo uresničevanje na drugi strani.
V tej razponi filozofske razprave obravnavajo, kako je človekova eksistenca in koeksistenca izpostavljena nenehno spreminjajočim se družbenim pričakovanjem, kjer se izguba smisla ne javlja le v metafizični presežnosti, temveč zlasti kot orientacijska zmožnost, brez katere razločevanje in presoja vrednot sploh nista več mogoči. Zgodovinski in družbeni prispevki izpostavljajo dezorientacijo v aktualnem času, ki se v slovenski, pa tudi v širši svetovni
perspektivi danes kaže kot nezmožnost oblikovanja skupnih orientacij s pogledom v preteklost in na prihodnost. Prispevki s področja teologije tematizirajo transcendenco smisla, ob čemer izstopi tudi razpetost religioznega izročila med institucionalnim in eksistencialnim vidikom njegovega sprejemanja in dojemanja. Razprave o umetnosti in literaturi odstirajo, kako je sodobna kultura podvržena ambivalentnosti kriterijev, spričo česar tudi umetniška svoboda in estetsko vrednotenje sami po sebi ne že zagotavljata, kaj šele izgotavljata smisel ustvarjalnosti. Paralelno s tem se odpirajo tudi vprašanja učinkovanja
smisla v tehnološko vodeni produkciji ter potrošnji, zlasti kar zadeva umetno inteligenco, informacijsko komunikacijo in generativno manipulacijo, ki se danes promovirajo kot obljuba učinkovite orientacije, pri čemer se pogosto spregleda za koga oziroma proti komu je u(s)merjena.
Tematsko polje smiselne dezorientacije in nihilističnega precepa je v knjigi reflektirano predvsem kot hermenevtični problem razumevanja sodobne človeške eksistence in koeksistence, na podlagi česar se izrišejo njegove širše družbene implikacije, tudi kar zadeva sodobno slovensko ter evropsko situacijo. Namen monografije ni v tem, da razlaga ali celo nalaga smisel ter tisto, kar naj ima smisel, temveč predvsem, da vzbudi premislek orientacijske relevance vprašanja
o smislu prebivanja v svetu ter načinu, kako ga lahko skupaj v dobrem urejamo.
Ključne besede: smisel, kriza, eksistenca, hermenevtika, filozofija, zgodovina, verstva, umetnost, literatura
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2026; Ogledov: 149; Prenosov: 109
Celotno besedilo (34,35 MB) |
