1. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter izvajanja spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2010 in 2011 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Cucujus cinnaberinus, Cerambyx cerdo, Graphoderus bibineatusAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2011, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Končno poročilo projektne naloge »Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst natura 2000 ter izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2010 in 2011« je izvedeno na osnovi pogodbe št. 2511-10-250017, ki je bila sklenjena med Ministrstvom za okolje in prostor (predstavnik mag. Julijana Lebez Lozej) in Nacionalnim inštitutom za biologijo (predstavnik doc. dr. Al Vrezec).
Naloga predvideva oddajo poročil v treh fazah. Prvo vmesno poročilo smo oddali dne 13.8.2010, drugo vmesno poročilo 12.11.2010, končno pa 28.10.2011.
Končno poročilo se nanaša na metodološke okvire in protokole iz prvega in drugega vmesnega poročila ter podaja rezultate terenskih vzorčenj v letu 2010 in 2011. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) so podani podatki dvoletnega ciklusa monitoringa v letu 2010 in 2011 po ţe vzpostavljeni shemi na način kot ga predvideva projektna naloga. Podani so rezultati snemanja populacijskega monitoringa za leto 2010 in 2011 in dopolnjeni podatki distribucijskega monitoringa v petletnem snemalnem ciklusu. Za vrste škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus), strigoša (Cerambyx cerdo) in ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus) predvideva naloga dodatne kvalifikacijske raziskave z namenom vzpostavitve sheme monitoringa in v primeru ovratniškega plavača ponovne detekcije vrste v Sloveniji. V tem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav in analize podatkov za leti 2010 in 2011.
Ključne besede: entomologija, hrošči, razširjenost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 661; Prenosov: 561
 Celotno besedilo (5,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vzorčenje bentoških nevretenčarjev v rekah brez vpliva kraškega izvira Evdinarske subhidroekoregije za pripravo metodologije vrednotenja ekološkega stanja : končno poročiloMojca Hrovat, Gorazd Urbanič, Maja Sever, Špela Ambrožič Ergaver, Barbara Debeljak, Mihael Jožef Toman, 2012, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Direktiva 2000/60/ES določa okvir za delovanje Skupnosti na področju vodne politike in upravljanja z vodami. Namen Vodne direktive je preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja vodnih ekosistemov ter varstvo in izboljšanje vodnega okolja. Dobro ekološko stanje površinskih vodnih teles naj bi članice dosegle do konca leta 2015. Bentoški nevretenčarji so eden izmed bioloških elementov, ki so vključeni v sistem razvrščanja vodnih teles rek in jezer po ekološkem stanju. Kot podpora biološkim elementom so v sistem razvrščanja vključeni še podporni hidromorfološki elementi ter kemijski in fizikalno-kemijski elementi. Pridobitev ustreznih podatkov o bioloških in podpornih elementih je prvi korak za pripravo ustrezne metodologije vrednotenja ekološkega stanja voda v skladu z Vodno direktivo (Direktiva 2000/60/ES).
V poročilu “Vzorčenje bentoških nevretenčarjev v rekah brez vpliva kraškega izvira Evdinarske subhidroekoregije za pripravo metodologije vrednotenja ekološkega stanja” so predstavljeni rezultati v skladu s pogodbo št. 38-864/12. Terenske, laboratorijske in kabinetne obdelave ter meritve so bile opravljene v skladu z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list št. 14, 2009) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list št. 10, 2009). V poročilu so zbrani vsi izpolnjeni delovni protokoli za opis mest vzorčenja za vse vzorčene reke. Prav tako so zbrani podatki o merjenih fizikalno-kemijskih parametrih in številčnosti najdenih taksonov. Slike vzorčnih mest so le na priloženem CD-ju.
Ključne besede: vzorčenje bentoških nevretenčarjev, vrednotenje ekološkega stanja
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 650; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2012 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Graphoderus bilineatusAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2012, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Končno poročilo projektne naloge »Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst natura 2000 ter izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2012« je izvedeno na osnovi pogodbe št. 2330-12-000084, ki je bila sklenjena med Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (predstavnik mag. Julijana Lebez Lozej) in Nacionalnim inštitutom za biologijo (predstavnik doc. dr. Al Vrezec).
Končno poročilo smo oddali 30.10.2012.
Končno poročilo podaja rezultate terenskih vzorčenj v letu 2012. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) so podani podatki enoletnega ciklusa monitoringa v letu 2012 po že vzpostavljeni shemi na način kot ga predvideva projektna naloga. Podani so rezultati snemanja populacijskega monitoringa za leto 2012 in dopolnjeni podatki distribucijskega monitoringa v petletnem ciklusu snemanja. Dodatno je za močvirskega krešiča in rogača pripravljena evavlvacija do sedanje sheme monitoringa na podlagi zbranih podatkov v obdobju 2007 – 2012. Za ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus) predvideva naloga dodatne kvalifikacijske raziskave z namenom vzpostavitve sheme monitoringa te vrste v Sloveniji. V tem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav in analize podatkov za leto 2012
Ključne besede: hrošči, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 653; Prenosov: 618
Celotno besedilo (4,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2013 in 2014 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Osmoderma eremita, Cucujus cinnaberinusAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, Irena Bertoncelj, Dejan Bordjan, 2014, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V končnem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav šestih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letih 2013 in 2014. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa s pripadajočimi metodološkimi protokoli in je pričujoča naloga poročilo o stanju v letih 2013 in 2014 glede na podatke zbrane v okviru populacijskega in distribucijskega monitoringa. Za tri vrste (močvirski krešič, rogač in alpski kozliček) smo izračunali populacijske trende in ugotovili zmeren upad populacije močvirskega krešiča ter stabilni populaciji tako rogača kot alpskega kozlička. Za alpskega in bukovega kozlička smo po zaključku petletnega ciklusa snemanja evalvirali shemo monitoringa in podali predloge izboljšave sheme za nadaljnji monitoring vrst. V poročilu so predstavljeni rezultati popisa v letih 2013 in 2014 za dopolnitev razširjenosti vrste puščavnika (Osmoderma eremita) in škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus). Glavni namen pričujoče naloge je bilo tudi testiranje metode lova puščavnika v letu 2014. Poznavanje razširjenosti škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus) v zahodni Sloveniji je slabše, zato je bila izvedena dodatna raziskava razširjenosti. Glede na dosedanja vedenja o populacijah vseh že potrjenih vrst hroščev evropskega varstvenega pomena pri nas, podajamo nekaj smernic nujnih raziskav, ki bi jih bilo potrebno iz tega naslova izvesti v Sloveniji. Pri tem smo se osredotočili le na dejansko potrjene vrste.
Ključne besede: hrošči, monitoring, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 336
Celotno besedilo (4,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa koščaka (Austropotamobius torrentium) in koščenca (Austropotamobius pallipes) v letih 2014 in 2015 : projekt ʺVzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst rakov v letih 2014 in 2015ʺMarijan Govedič, Aleksandra Lešnik, Vesna Grobelnik, Ali Šalamun, Al Vrezec, Martina Jaklič, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2015, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V okviru naloge “Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011 (končno poročilo)”, ki jo je po naročilu Ministrstva RS za okolje in prostor izvajal Center za kartografijo favne in flore s sodelovanjem Nacionalnega inštituta za biologijo in zunanjih sodelavcev (Govedič in sod. 2011) je bil predlagan okvirni načrt monitoringa potočnih rakov v Sloveniji. Večji del raziskav je bil takrat opravljen za namene opredelitve novih Natura 2000 območij za koščaka (Austropotamobius torrentium). Večina predlaganih območij iz leta 2011 (Govedič in sod. 2011) je bila v letu 2013 tudi vključena v razširjeno omrežje Natura 2000 (Uradni list RS 33/2013) in kasneje potrjena na Biogeografskem seminarju leta 2014.
V okviru sedanje naloge “Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst rakov v letih 2014 in 2015” smo izdelali končno metodologijo monitoringa potočnih rakov v Sloveniji, večinoma pa smo sledili predlogu iz leta 2011 (Govedič in sod. 2011). V poročilu so predstavljeni rezultati terenskega dela. Analize populacijskih in distribucijskih trendov še niso mogoče, interpretirali pa smo nekatere izstopajoče rezultate. Glede na prejšnja poročila monitoringa (Govedič in sod. 2007, 2011) smo dopolnili glavne dejavnike ogrožanja potočnih rakov v Sloveniji s predlogi uvedbe nujnega spremljanja v Sloveniji najbolj perečih dejavnikov kot podporo upravljanju območij Natura 2000 za potočne rake.
Ključne besede: raki, razširjenost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 493
Celotno besedilo (3,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Rezultati popisa izbranih vrst hroščev v letu 2015 za namene monitoringa stanja območij Natura 2000 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereusAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav štirih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letu 2015. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa s pripadajočimi metodološkimi protokoli. Pričujoča naloga je poročilo o odkupu podatkov populacijski monitoring za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) za leto 2015 ter distribucijski monitoring za rogača (Lucanus cervus) za leto 2015. Za vrsto močvirski krešič smo izračunali populacijski trend in ugotovili zmeren upad populacije močvirskega krešiča.
Ključne besede: hrošči, monitoring, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 61; Prenosov: 544
Celotno besedilo (1,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2016 in 2017 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Osmoderma eremita, Cucujus cinnaberinus, Graphoderus bilineatusAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V končnem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav štirih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letu 2016. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa. V tem poročilu so podani rezultati popisov populacijskega in distribucijskega monitoringa v letu 2016. V tem letu smo izvedli vzorčenja za populacijski monitoring za močvirskega krešiča (deseto snemanje), rogača (deseto snemanje), alpskega (deveto snemanje) in bukovega kozlička (osmo snemanje) ter vzorčenja za distribucijski monitoring za močvirskega krešiča in rogača (četrto leto v tretjem petletnem ciklusu). Dodatno so glede na najnovejše raziskave podani predlogi izboljšanja sheme monitoringa za rogača in alpskega kozlička. V poročilu so predstavljeni rezultati popisa v letih 2016 in 2017 za dopolnitev strokovnih podlag za puščavnika (Osmoderma eremita) in škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus). Za obe vrsti sta podani tudi predlogi sheme monitoringa. V okviru naloge smo opravili pregled vodnega telesa v Spodnjem Krapju in pet vodnih teles ob reki Muri za namene ugotavljanja prisotnosti ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus). Vrsto smo v letu 2017 zopet potrdili ob reki Muri in sicer v Murski šumi, kar je nova lokacija za vrsto v Sloveniji, ne pa tudi v mrtvici pri Spodnjem Krapju, ki je bila do nedavna edina recentna lokaliteta za vrsto pri nas, kjer je bil ovratniški plavač potrjen v letu 2011
Ključne besede: monitoring, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,44 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Varstvo hrošča puščavnika v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib : monitoring puščavnika (Osmoderma eremita) v letih 2018 in 2019Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V letih 2018 in 2019, smo spremljali učinek naravovarstvenega ukrepa za puščavnika, na območju saniranih dreves v mestnem parku Tivoli. Izvedli smo tudi prvo in drugo ponovitev razširjenega monitoringa puščavnika na celotnem območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. V letu 2018 smo potrdili en osebek puščavnika, na območju saniranih dreves v mestnem parku Tivoli, prav tako v letu 2019. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da je bil v letih 2018 in 2019 populacijski minimum. V sklopu razširjenega monitoringa puščavnika, na celotnem območju krajinskega parka, smo vrsto v letu 2018 potrdili na eni lokaciji na območju Šišenskega hriba. Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je to prva najdba puščavnika izven mestnega parka Tivoli.
Ključne besede: hrošč puščavnik, monitoring, mestni park Tivoli, krajinski parki, Rožnik, Šišenski hrib
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 84
Celotno besedilo (2,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Popis izhodiščnega stanja puščavnika (Osmoderma eremita) za načrtovanje projektnih aktivnosti na Ljubljanskem barju : končno poročiloŠpela Ambrožič Ergaver, Al Vrezec, Andrej Kapla, Stiven Kocijančič, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Namen projektne naloge je raziskava pojavljanja puščavnika (Osmoderma eremita) na Ljubljanskem barju s ciljem določitve primernih območij, za namene odkupa primernih dreves za ohranjanje vrste. Končno poročilo podaja rezultate popisa puščavnika na območju Ljubljanskega barja v letih 2018 in 2019, kjer prisotnosti puščavnika nismo potrdili. V sklopu pregleda območja smo opredelili drevesa, ki bi bila primerna za odkup. Poudarek pri izbiri dreves je bil zlasti na gozdnih sestojih, solitarnih starih votlih drevesih, obrežni vegetaciji, visokodebelnih sadovnjakih z dupli, drevoredih in mejicah.
Ključne besede: popis stanja, Ljubljansko barje
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 2910
Celotno besedilo (2,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
