1. Pravičnost za vsa živa bitja : Martha C. Nussbaum: Justice For Animals Simon and Schuster 2023, 379 straniKatarina Majerhold, 2025, recenzija, prikaz knjige, kritika Povzetek: V svoji najnovejši knjigi Pravičnostza živali Nussbaum v uvodu pove, da zgodba te knjige ni zgodba o izumiranju živalskih vrst, ampak zgodba o trpljenju vsakega sentinentnega bitja, o izgubi in deprivaciji vsakega individualnega sentinentnega bitja kot posledici človeške indiferentnosti do biodiverzitete, pri čemer si za temeljno nalogo zada zgraditi politično teorijo pravičnosti za živali, ki bo temeljila na njenem (z)možnostnem pristopu
Ključne besede: filozofija, recenzija knjige
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 28; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (141,30 KB) |
2. Smiselna dezorientacija in nihilistični precep : Znanstvena monografija2026, znanstvena monografija Povzetek: Razprave pod naslovom Smiselna dezorientacija in nihilistični
precep naslavljajo družbeno-kritična, filozofska, zgodovinska, religiozna, umetniška in literarna vprašanja, ki so programsko začrtane
v Konceptualnem zarisu Deana Komela, podanem v okviru izvedbe
raziskovalnega projekta »Hermenevtični problem razumevanja
človeške eksistence in koeksistence v epohi nihilizma« (2022–2025).
Monografija združuje dvajset recenziranih prispevkov, ki ponujajo
raznolike poglede in izražajo izključno stališča avtorjev in avtoric, v
katera se uredniško ni naknadno posegalo ali se jih usklajalo. Ob tej
priliki bi se vsem avtorjem in avtoricam tudi zahvalila za sodelovanje.
Razprave reflektirajo situacijo sodobnosti, ki jo zaznamuje kriza
orientacijskih dejavnikov kot so vrednote, norme in tradicija ter
ontološki, etični, socialni in drugi referenčni toposi na področjih
filozofije, umetnosti, zgodovine, tehnoznanosti, ekonomije, prava,
religije, politike, religije in medijev, ki predpostavljajo ter hkrati
postavljajo smiselnost kot merilo človeškega delovanja. Kakor je podano
tudi v konceptualnem zarisu, smiselna dezorientacija ne označuje
zgolj mešanja ali konflikta različnih orientacij, temveč bivanjsko
situacijo v katerem orientacija sama izgublja svojo normativno in
razmejevalno moč. Nihilistični precep tako ne zadeva le umanjkanja
in pogrešanja vrednostnih izpolnitev, marveč hkrati tudi izgubo njihove
orientacijske relevantnosti. Nihilistični precep zato ni razkol, temveč razpona, v kateri se javlja potreba po smislu na eni ter razpoložljivi
načini za njegovo uresničevanje na drugi strani.
V tej razponi filozofske razprave obravnavajo, kako je človekova eksistenca in koeksistenca izpostavljena nenehno spreminjajočim se družbenim pričakovanjem, kjer se izguba smisla ne javlja le v metafizični presežnosti, temveč zlasti kot orientacijska zmožnost, brez katere razločevanje in presoja vrednot sploh nista več mogoči. Zgodovinski in družbeni prispevki izpostavljajo dezorientacijo v aktualnem času, ki se v slovenski, pa tudi v širši svetovni
perspektivi danes kaže kot nezmožnost oblikovanja skupnih orientacij s pogledom v preteklost in na prihodnost. Prispevki s področja teologije tematizirajo transcendenco smisla, ob čemer izstopi tudi razpetost religioznega izročila med institucionalnim in eksistencialnim vidikom njegovega sprejemanja in dojemanja. Razprave o umetnosti in literaturi odstirajo, kako je sodobna kultura podvržena ambivalentnosti kriterijev, spričo česar tudi umetniška svoboda in estetsko vrednotenje sami po sebi ne že zagotavljata, kaj šele izgotavljata smisel ustvarjalnosti. Paralelno s tem se odpirajo tudi vprašanja učinkovanja
smisla v tehnološko vodeni produkciji ter potrošnji, zlasti kar zadeva umetno inteligenco, informacijsko komunikacijo in generativno manipulacijo, ki se danes promovirajo kot obljuba učinkovite orientacije, pri čemer se pogosto spregleda za koga oziroma proti komu je u(s)merjena.
Tematsko polje smiselne dezorientacije in nihilističnega precepa je v knjigi reflektirano predvsem kot hermenevtični problem razumevanja sodobne človeške eksistence in koeksistence, na podlagi česar se izrišejo njegove širše družbene implikacije, tudi kar zadeva sodobno slovensko ter evropsko situacijo. Namen monografije ni v tem, da razlaga ali celo nalaga smisel ter tisto, kar naj ima smisel, temveč predvsem, da vzbudi premislek orientacijske relevance vprašanja
o smislu prebivanja v svetu ter načinu, kako ga lahko skupaj v dobrem urejamo.
Ključne besede: smisel, kriza, eksistenca, hermenevtika, filozofija, zgodovina, verstva, umetnost, literatura
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2026; Ogledov: 150; Prenosov: 112
Celotno besedilo (34,35 MB) |
3. Milan Komar in Evgen Vasiljevič Spektorski - sopotnika preskoka iz prava v filozofijoBlaž Ivanc, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Razprava obravnava zgodovinsko in filozofsko vez med zaslužnim profesorjem Katoliške univerze v Buenos Airesu in častnim senatorjem Univerze v Ljubljani dr. Milanom Komarjem (1921–2006) in profesorjem na več pravnih fakultetah (v Varšavi, Kijevu, Beogradu, Pragi in Ljubljani) ter rektorjem Univerze v Kijevu dr. Evgenom V. Spektorskim (1875–1951). Kot glavno ugotovitev razprave lahko najprej postavimo trditev, da je bil Evgen Spektorski v obdobju Komarjevega študija na Juridični fakulteti Univerze v Ljubljani njegov učitelj in mentor, ki ga je želel postaviti za svojega naslednika na stolici. Osebna vez med Komarjem in Spektorskim je po zaključenem Komarjevem doktorskem študiju prerasla tudi v prijateljsko vez. Med njunimi filozofskimi pogledi lahko opazimo ne le veliko sorodnost, temveč genetično povezanost.
Ključne besede: biografije, pravo, filozofija prava, zgodovinski pregledi, Komar, Spektorski
Objavljeno v DiRROS: 15.07.2025; Ogledov: 503; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,27 MB) |
4. Publicistična dejavnost dr. Lovra Šturma v okviru Inštituta KarantanijaAndrej Naglič, 2019, strokovni članek Povzetek: Prispevek razkriva in sistematično prikazuje izdajateljsko dejavnost Inštituta Karantanija v Ljubljani, ki ga je pred dobrimi
petnajstimi leti ustanovil dr. Lovro Šturm. Prav njegovemu
osebnemu angažmaju gre zahvala, da je Karantanija v tem
času mogla dejavno podpreti publiciranje obsežne strokovne
literature s področja ekonomije, prava, politologije, filozofije
in zgodovine. Pomen teh del se kaže v dejstvu, da gre večinoma za slovenski strokovno-znanstveni prostor, do zdaj manj
znane avtorje oziroma poglede na pomembna družboslovna
in humanistična vprašanja, ki so prvič objavljena v slovenskem
jeziku. Skupna točka tem avtorjem oziroma delom je poudarjanje pomena spoštovanja svobode, človekovega dostojanstva in etike za pravilnost ter učinkovitost delovanja institutov,
zakonitosti in vsakršnega posameznikovega ravnanja na vseh
področjih strokovnega ter javnega udejstvovanja.
Ključne besede: založništvo, knjigotrštvo, publicistična dejavnost, strokovna literatura, ekonomija, pravo, politologija, filozofija, zgodovina, biografije
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 459; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. Europa come modo di abitare : Conferenza internazionale2025, ni določena Ključne besede: filozofija, fenomenologija, Evropa, prebivanje, družbenost, skupnost, interdisciplinarnost, mednarodna posvetovanja, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2025; Ogledov: 657; Prenosov: 210
Celotno besedilo (1,99 MB) |
6. Družbena imaginacija in virtualne skupnosti prihodnostiGašper Pirc, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: V pričujočem sestavku avtor raziskuje značilnosti (vse bolj) digital(izira) ne družbe, ki po izkušnji pandemije COVID-19 in posledične pospešene digitalizacije dela, študija in odnosov vse bolj aktivno spreminja pravne, vrednostne in morda celo ontološke temelje sodobne družbe. Članek raziskuje karakteristiko digitalnih družb s poudarkom na še neuresničenem konceptu metaverzuma, ki pa zaradi potencialno prelomnih učinkov, ki jih lahko prinese sodobni družbi in njeni normativni panorami, vsekakor upravičeno vse bolj postaja predmet relevantnih raziskav. Pričujoča razprava se v ta namen posebej navezuje na vprašanja pomena, ki jo ima pojem skupnosti tako v njenem vrednostnem kot ontološkem pomenu – pri človeškem kognitivnem in normativnem razvoju, ter (družbene) imaginacije, ki se že v vsakdanji fizični družbi izraža kot pomembna zmožnost, ki pomaga pri funkcionalni družbeni reprodukciji, zdi pa se, da igra še večjo vlogo v spletnem okolju. To še posebej velja ob spoznanju, da družbo v veliki meri obvladuje praktična fikcija v podobi ideologije, kar zahteva kritičen pretres družbene danosti. Pri raziskavi se članek med drugim nanaša na dela Immanuela Kanta, T heodorja W. Adorna, Clauda Leforta, Jeana-Luca Nancyja in sodobnih avtorjev, ki so že produktivno do določenih mer raziskali temeljne značilnosti spletnega okolja.
Ključne besede: filozofija družbe, internet, virtualna resničnost, digitalizacija, imaginacija
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2025; Ogledov: 484; Prenosov: 310
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Pisava življenja : Ob pesništvu Paula CelanaAndrej Božič, 2022, znanstvena monografija Povzetek: Knjiga predstavlja prvo samostojno znanstveno monografijo spod peresa slovenskega avtorja o poeziji enega izmed najpomembnejših in najkompleksnejših evropskih pesnikov dvajsetega stoletja. Za izhodišče interpretativnega razpiranja raznoterih plasti Celanove besedne ustvarjalnosti monografiji služi (dolga, devetdelna) pesnitev »Engführung« iz zbirke Sprachgitter (1959), pri čemer se njeni posamezni deli prepletajo z razčlenitvijo knjige na poglavja. Po uvodnem, predstavitvenem poglavju, ki naznači namen razprave o mnogostranskih kontekstih kreativnosti v nemškem jeziku pišočega pesnika judovskega porekla, se avtor spoprime s filozofskim problemom slehernega pristopanja k literarni umetnosti, kakor ga je mogoče razgrniti ob soočenju med hermenevtiko Hansa-Georga Gadamerja, dekonstrukcijo Jacquesa Derridaja in fenomenologijo responzivne racionalnosti Bernharda Waldenfelsa. Predhodnost nagovora pesmi in naknadnost razlagalnega odgovarjanja tvorita dvojnostno gibanje, znotraj katerega se odigrava interpretativno mujenje ob »inter-(a)pelativnosti« umetniškega besedila. V nadaljevanju skuša avtor ob obravnavi posameznih pesmi pretresti nekatere poglavitne kontekste, kakršni so-opredeljujejo in se razpirajo skoz Celanovo ustvarjalnost. Samostojno poglavje se ukvarja s pesnikovimi načelnimi avto-poetološkimi razmišljanji, ki jih na odlikovan način pooseblja znameniti govor z naslovom »Meridian«. Celanova govorica s svojo značilno dialogičnostjo stopa v razgovor z raznolikimi perspektivami človekovega duhovnega udejstvovanja. Monografija se posveti predvsem trem osrednjim kontekstualnim okrožjem: medtem ko ob vprašanju filozofskega konteksta izpostavi konstitutivno razmerje Celanovega pesništva do mišljenja Martina Heideggra in medtem ko ob vprašanju literarnozgodovinskega konteksta podčrta pomen dela in usode Osipa Mandelštama za njegovo umetniško samorazumevanje, problemsko osvetli tudi zagato pesnikovega odnosa do njegovega lastnega porekla, do judovske tradicije, nezadržno zaznamovane z dogodkom holokavsta. Kolikor je vsakršen interpretativni poskus pogojen in predisponiran z zgodovinskim učinkovanjem, avtor posebno pozornost nakloni tudi odnosu sodobnega slovenskega pesništva do Celanove poezije, zlasti njeni plodni recepciji pri njenem prvem prevajalcu, Niku Grafenauerju. Zaključno poglavje, slednjič, knjigo sklene, povzemajoč pri tem prehojeno pot, z interpretativno komentarjem pesnitve »Engführung«. S samostojno monografsko obravnavo Celanovega pesništva skuša knjiga utreti pot novim spoznanjem znotraj slovenske literarne vede in hkrati opozoriti na nekatera temeljna filozofska vprašanja. Nemara leži posebna vrednost knjige v tem, da avtor predloži tudi svoje, nove prevode obravnavanih Celanovih pesniških del.
Ključne besede: literatura in filozofija, nemška poezija, literarna interpretacija, hermenevtika, judovstvo
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 673; Prenosov: 236
Celotno besedilo (10,63 MB) |
8. |
9. Vprašanje epohalnega obrata : Ob članku Ivana Urbančiča »Jugoslovanska ‚nacionalistična kriza‘ in Slovenci v perspektivi konca nacije«Luka Hrovat, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: S pomočjo hermenevtično-fenomenološke analize poskušamo v pričujoči študiji prikazati kompleksnost Urbančičevih filozofskih pojmov, objavljenih v članku z naslovom »Jugoslovanska ‚nacionalistična kriza‘ in Slovenci v perspektivi konca nacije«, ki je bil vključen v Prispevke za slovenski nacionalni program znotraj prelomne 57. številke Nove revije. V središče postavljamo Urbančičevo filozofsko misel, izhajajočo iz tega konca kot epohalnega preobrata, za katerega je značilen razhod z novoveško paradigmo subjektnega kot avtomatičega, avtonomnega, samovzpostavitvenega, samodoločujočega in samoodločujočega. Ta razhod ali sestop v kibernetiko dandanes ni niti jasen niti očiten, marveč ostaja zastrt, zakrit in neviden. Zadrževanje pri Urbančičevem mišljenju epohalnega obrata tako v samem jedru problema izpostavlja situacijo prebivanja, na podlagi katere v zadnjem delu članka skušamo okarakterizirati, kako se takšen zastrti epohalni obrat tudi mišljenjsko, se pravi filozofsko, izkazuje.
Ključne besede: Urbančič, narod, kibernetika, informacija, filozofija
Objavljeno v DiRROS: 21.10.2024; Ogledov: 819; Prenosov: 243
Celotno besedilo (344,13 KB) |
10. Poljub z dihom : filozofska teologija ljubečega srečanjaLenart Škof, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek se ukvarja s premišljevanjem logike božanske ljubezni v budističnih tantrah, krščanski mistiki ter sodobni zahodni filozofiji religije in filozofski teologiji. Osnovna teza članka je, da vse omenjene tematizacije ljubezni povezuje arhaična povezanost popolnega in enotnega para, ki je bila izgubljena z razvitjem prvih plasti bivanja. Iskanje te izgubljene enosti para se v prvem delu izvaja z obravnavo budističnih tantričnih spisov, ki jim sledijo krščanski mistični spisi. V okviru krščanskega pojmovanja se opiramo na Jakoba Böhmeja in Franza von Baaderja ter njuno eksplikacijo logike izvornega para in poljuba z dihom. V drugem delu se pomaknemo za korak naprej v smeri filozofije in teologije ljubezni kot bližine in intimnosti v okviru misli Ludwiga Feuerbacha in Luce Irigaray. V tem delu tudi kritično premišljujemo o heteronormativni logiki teologije ljubezni. Eksplikacija ljubezni Feuerbacha in Irigaray nas nazadnje vodi v tretji del, v katerem se v navezavi na Catherine Keller sprašujemo o možnostih povezave filozofije ljubezni in kvantne prepletenosti. Prispevek sklenemo z meditacijo o bližini para in dvojine.
Ključne besede: filozofska teologija, poljub z dihom, ljubezen, filozofija diha, dvojina, tantra, Franz von Baader, Ludwig Feuerbach, Catherine Keller
Objavljeno v DiRROS: 14.05.2024; Ogledov: 989; Prenosov: 768
Celotno besedilo (370,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
