1. Temeljna načela občanske znanosti in možnosti financiranja projektovAlina Schwarz, Daniel Dörler, Miro Pušnik, Mitja Vovk Iskrić, 2025, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: občanska znanost, projekti občanske znanosti, financiranje projektov, razpisi za sofinanciranje, Slovenija, ARIS
Objavljeno v DiRROS: 06.05.2025; Ogledov: 123; Prenosov: 47
 Celotno besedilo (3,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Verjetnostna napoved sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2025Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2025, drugi znanstveni članki Povzetek: Naredili smo verjetnostno napoved sanitarnega poseka navadne smreke zaradi podlubnikov v 2025 v Sloveniji. Napoved smo naredili s pomočjo prostorskega modela, ki je bil razvit z logistično regresijo in ima ločljivost 1 km × 1 km. Napoved modela temelji na podatkih iz lanskega leta. Sanitarni posek smreke zaradi podlubnikov se bo v letu 2025 verjetno zgodil v 52,6 % modelskih celic s smreko. Med najbolj ogroženimi so naslednja gozdnogospodarska območja: Slovenj Gradec, Nazarje in Kranj.
Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, sanitarni posek, napoved, prognoza, model, smrekovi podlubniki, ogroženost, Ips typographus, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2025; Ogledov: 142; Prenosov: 125
 Celotno besedilo (1011,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Oblikovanje smernic kakovostne zasnove sodobne arhitekture prostorov sodišč : Ciljno raziskovalni projekt (CRP)-2022, končno poročilo, št. projekta V5-2258Igor Bizjak, Sabina Mujkić, Brina Meze Petrić, Tilen Jurca, Matej Nikšič, Nina Goršič, Helena Žnidaršič, Miran Janežič, Marina Lovrić, Maja Baloh, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: prostor, razvoj, sodišča, arhitektura, smernice, arhitekturna zasnova, načrtovanije, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2025; Ogledov: 214; Prenosov: 133
Celotno besedilo (5,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. 25 let revije Natura SloveniaeRok Kostanjšek, Nataša Mori, Matjaž Bedjanič, Maarten De Groot, Nina Šajna, Jernej Polajnar, Maja Zagmajster, 2023, drugi znanstveni članki Povzetek: Prispevek predstavi zgodovino in razvoj revije Natura Sloveniaev 25 letih izhajanja, od 1999 do 2023. Izpostavljeni so začetki revije, ozadje in namen revije ter kratka analiza števila prispevkov, avtorjev in taksonomskih skupin, ki jih prispevki naslavljajo, vključno s pregledom odmevnosti izbranih prispevkov. V 25-letih je bilo v reviji objavljenih 286 prispevkov, ki jih je pripravilo 320avtorjev. Prispevki se osredotočajo na območje Slovenije in največkrat predstavljajo razširjenost vrst, objavljeni pa so tudi zapisi za druga območja iz osrednje in jugovzhodne Evrope, ki obravnavajo širše tematike povezane z ekologijo in naravovarstvom. Visoko citiranost in znanstveno odmevnost dosegajo zlasti prispevki, ki predstavljajo nacionalne sezname vrst ali poročajo o novih ali prvih opažanjih vrst v državi. Velika večina prispevkov je osredotočena na posamezne taksone, najpogosteje žuželke z redovoma metuljev in kačjih pastirjev. V 25. letu izhajanja prehaja revija v so-izdajanju Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Nacionalnega inštituta za biologijo v okvir Založbe Univerze v Ljubljani in prične uporabljati nov portal za oddajo in obravnavo rokopisov. V tem letu tudi prvič izide tretja, tematska številka revije. Po četrt stoletja rednega izhajanja zaseda Natura Sloveniae pomembno mesto v slovenski znanstveni periodiki s področja biologije in nadaljuje svoje poslanstvo objavljanja izvirnih znanstvenih prispevkov s področja favnističnih, florističnih, biogeografskih, biodiverzitetnih in ekoloških raziskav v osrednji in jugovzhodni Evropi, ter vzpodbujanja mladih piscev k objavi svojih terenskih opažanj.
Ključne besede: Slovenija, floristika, favnistika, biodiverziteta, ekologija, naravovarstvo, terenska biologija, izvirni znanstveni prispevki
Objavljeno v DiRROS: 04.03.2025; Ogledov: 321; Prenosov: 99
Celotno besedilo (918,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. |
9. Provenance analysis of Roman stone artefacts from sedimentary rocks from the archaeological site near Mošnje, NW SloveniaSnježana Miletić, Sabina Dolenec, Judita Lux, Andrej Šmuc, Nina Zupančič, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: This study deals with the macroscopic and microfacies characterisation of Roman stone artefacts excavated in
2006 from a Roman villa rustica near Mošnje (NW Slovenia) with the aim of defining their provenance. A total of 28 representative finds (querns, mortars, whetstones, tooled and rounded stones, a fragment of stone slab, mosaic tesserae and two architectural elements - one with a relief) made of clastic and carbonate sedimentary rocks were examined. Comparison was made with rock samples taken from quarries and gravel bars close to the archaeological site, as well as from larger distance to the site. The majority of artefact sampled is composed of Upper Palaeozoic quartz sandstones, which are found as pebbles in gravel bars close to the archaeological site; while 2 samples were from Quaternary coarse grained clastic rocks which can be found in local glacio-fluvial Sediments. Other finds were made of four different Mesozoic shallow-water limestones which outcrop in different areas of Central and SW Slovenia. The nearest Lower Jurassic biopelmicritic limestones are found at the western periphery of Ljubljana in Podutik. Cretaceous miliolid limestones and biocalcarenitic limestones with rudists are common in the successions of the Dinaric Carbonate Platform in SW Slovenia (for example, on the Trieste-Komen Plateau), NE Italy and SW Croatia. This indicates that the limestones for architectural elements, stone mortars and tesserae were brought to Mošnje from distant locations. Smaller stone tools are likely to have been made at the location of the archaeological site from material gathered locally, mostly pebbles from clastic rocks, which were accessible and suitable for tooling.
Ključne besede: arheološke izkopanine, rimljani, sedimentne kamnine, apnenec, mikrofacies, izvor kamnine, arheološko najdišče, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.01.2025; Ogledov: 258; Prenosov: 129
Celotno besedilo (5,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Sedem desetletij metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v SlovenijiIza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) je ena najpozneje odkritih drevesnih vrst na Zemlji in hkrati zelo stara vrsta, ki se morfološko skozi milijone let skoraj ni spremenila. Odkrita je bila šele sredi 20. stoletja na Kitajskem, le nekaj let za tem, ko so znanstveniki odkrili njene fosilne ostanke in predvidevali, da gre za izumrlo vrsto. Po odkritju se je o metasekvoji veliko govorilo in pisalo, sadili so jo po vsem svetu z namenom preučevanja, saj je bilo odkritje živih osebkov senzacija za ves botanični svet. Danes se je v luči podnebnih sprememb in ob iskanju novih možnosti za večjo odpornost gozda metasekvoja kot potencialno uporabna vrsta zopet znašla pod drobnogledom. Njeno močno užlebljeno deblo in obstojnost odmrlih vej lahko predstavljajo težavo pri obdelavi njenega proti glivam sicer zelo odpornega lesa, hkrati pa zaradi edinstvenega videza deluje izredno estetsko predvsem v urbanem okolju. Kot gospodarsko vrsto jo uporabljajo ponekod na Kitajskem, v Evropi jo sadijo predvsem v testnih nasadih in v urbanem okolju. V preglednem prispevku je po sedmih desetletjih prisotnosti metasekvoje v Sloveniji podrobneje predstavljena zgodovina njenega odkrivanja, dosedanja uporaba in ocenjen je njen prihodnji potencial.
Ključne besede: Slovenija, Metasequoia glyptostroboides, zgodovina, odkritje, lastnosti, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2024; Ogledov: 848; Prenosov: 167
Celotno besedilo (2,40 MB) |
