Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (Slovenija) .

1 - 10 / 392
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba informacijske tehnologije, kibernetska kriminaliteta in varstvo osebnih podatkov : rezultati spletne ankete
Aleš Završnik, 2014

Povzetek: V okviru podoktorskega raziskovalnega projekta Tehnično okrepljeno nadzorovanje in boj zoper kriminaliteto: etični, pravni in kriminološki vidiki porajajočih se detekcijskih in nadzornih tehnologij, ki ga je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost (št. Z5-4025) v obdobju med 7.2011 in 6.2013, je bila na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani kot nosilni raziskovalni organizaciji, opravljena empirična študija o uporabi informacijske tehnologije, o kibernetski kriminaliteti in varstvu osebnih podatkov. Ciljna skupina anketiranja so bili študentje in dijaki srednjih šol v različnih regijah Slovenije.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kibernetska kriminaliteta, varstvo osebnih podatkov, statistični pregled, spletne ankete, statistika, Slovenija, raziskave
DiRROS - Objavljeno: 18.02.2015; Ogledov: 5852; Prenosov: 738
.pdf Celotno besedilo (25,15 MB)

2.
3.
Merjenje kriminalitete
Bogomil Brvar, 2013

Povzetek: Pojem kriminal je po vrsti pojavnih oblik, ki jih obsega, relativen, je vezan na prostor in čas. Čeprav gre za najstarejši pojem, s katerim so ljudje skozi zgodovino poimenovali prepovedana ali nezaželena dejanja posameznikov ali skupin, gre za dejanja, ki jih v največji meri označuje lastnost storilec-žrtev. Prepovedanost je bila izražena na različne načine, zapisana v zakoniku skupaj s kaznijo, ki je doletela storilca in neredko tudi ţrtev, ali pa (vse)splošno moralno obsodbo (Cassel & Bernstein, 2001). Izrazita relativnost pojma kriminal izhaja iz dejstva, da so kazenske zakonike pogosto pisali tudi tisti, ki bi jih v drugem, récimo temu v pravičnem svetu, uvrstili med storilce.
Ključne besede: kriminaliteta, Slovenija, statistika
DiRROS - Objavljeno: 11.03.2015; Ogledov: 7228; Prenosov: 844
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

4.
Kriminalitetna politika in kaznovalna zakonodaja v Sloveniji danes - o dilemah in izzivih razvoja
Matjaž Jager

Povzetek: Vsi dosedanji poskusi izdelati celovito nacionalno strategijo odzivanja na kriminaliteto so se izjalovili, ker ni bilo mogoče zagotoviti razmeroma skromnih sredstev za njeno pripravo. V zvezi s parcialnimi zakonodajnimi reformami, ki prevladujejo v procesu prilagajanja pravnemu redu EU, so na grobo orisane temeljne razvojne dileme posameznih segmentov kaznovalne zakonodaje.
Ključne besede: kriminalitetna politika, kriminalna politika, razvoj, zakonodaja, Slovenija, Evropska unija, korupcija
DiRROS - Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 5795; Prenosov: 1174
.pdf Celotno besedilo (503,68 KB)

5.
6.
Onkološki inštitut v Ljubljani : 1938-1978
1978

Ključne besede: onkologija, rak (medicina), Slovenija, zborniki, Ljubljana
DiRROS - Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 2391; Prenosov: 510
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

7.
8.
Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije?
Mojca Medvešek, 2007

Povzetek: Namen prispevka je poskus 'identifikacije' populacije potomcev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije glede na nekatere demografske in druge relevantne kazalce kot so: državljanstvo, etnična (narodna) struktura, jezik (materni in pogovorni), veroizpoved, spolna struktura, starostna struktura, izobrazbena struktura in status aktivnosti, pridobljene s popisom leta 2002. Glede na obravnavane 'objektivne' kazalnike ugotovimo dvoje: 1. obstajajo razlike med posameznimi etničnimi skupnostmi znotraj populacije potomcev priseljencev in 2. položaj potomcev priseljencev v družbeni strukturi je boljši v primerjavi s položajem priseljencev in se glede mnogih kazalnikov približuje strukturi večinskega naroda.
Ključne besede: priseljenci, nekdanja Jugoslavija, Slovenija, potomci priseljencev
DiRROS - Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 2174; Prenosov: 538
.pdf Celotno besedilo (328,29 KB)

9.
Opredelitev gozdnih območij s poudarjeno zaščitno funkcijo
Andrej Bončina, Matjaž Guček, 2018

Povzetek: Izdelali smo model določanja območij s poudarjeno zaščitno funkcijo glede na vrste naravnih nevarnosti in škodni potencial in ga na območju gozdnogospodarskih enot Tržič in Jezersko preverili za dve vrsti naravnih nevarnosti - padajoče kamenje in skale (v nadaljnjem besedilu padajoče kamenje) ter snežne plazove. Območja s poudarjeno zaščitno funkcijo smo določili na podlagi: 1) modeliranja območij ogroženosti, ki zajemajo območja sproščanja in premeščanja padajočega kamenja ter snežnih plazov, 2) podatkov o stavbah, naseljih in infrastrukturi in 3) maski gozdne površine. Zbirke prostorskih podatkov smo analizirali s programi MapInfo 10.5, ArcGIS 10.0 in 3D modelom trenja Conefall. Z modeliranjem smo določili območje s poudarjeno zaščitno funkcijo na površini 625 ha, od tega je večji del določen zaradi nevarnosti padajočega kamenja (44 %), nekoliko manjši pa zaradi snežnih plazov (27 %), 29 % te površine pa ogrožajo padajoče kamenje in snežni plazovi. Na pretežni površini gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo (65 %) je stopnja ogroženosti velika. Naši rezultati kažejo na znatno podcenjenost uradnih podatkov o površinah gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo.
Ključne besede: modeliranje, skalni podori, naravne nevarnosti, zaščitni gozdovi, neposredna zaščitna funkcija, plazovi, Karavanke, padajoče kamenje, padajoče skale, gozdovi, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 2772; Prenosov: 1950
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

10.
Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v kraških krajinah notranje Slovenije v zadnjih štirih desetletjih
Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Andrej Kobler, 2018

Povzetek: Na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplate.
Ključne besede: demografski kazalniki, krajinski kazalniki, gozdovi, krajina, Kraške krajine notranje Slovenije, Slovenija, Kras
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 3850; Prenosov: 1997
.pdf Celotno besedilo (9,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh