Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

1 - 10 / 2758
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Ectomycorrhizal fungal community in mature white poplar plantation
Marina Milović, Saša Orlović, Tine Grebenc, Marko Bajc, Branislav Kovačević, Hojka Kraigher, 2021

Povzetek: Ectomycorrhizal communities are rarely studied on seasonal basis, especially in poplar plantations. In this study we analysed the ectomycorrhizal community in a mature twenty-year-old white poplar (Populus alba L.) plantation during four consecutive seasons. Using morpho-anatomical and molecular identification 30 taxa of ectomycorrhizal fungi were recorded of which 15 were identified to the species level, 12 to the genus level, 2 to the family, and one morphotype of ectomycorrhizae remained unidentified. The most abundant among identified ectomycorrhizal fungi were: Inocybe griseovelata, Inocybe splendens, Tuber rufum, and Tomentella sp. 2, which together represented up to 50% of all ectomycorrhizal root tips. The number of ectomycorrhizal fungal taxa and the percentage of vital ectomycorrhizal root tips were highest in winter and spring, respectively. The diversity indices of ectomycorrhizae, number of vital ectomycorrhizal root tips, and total fine roots in the studied poplar plantation did not differ between seasons. Ectomycorrhizal fungi belonging to Inocybaceae family and the short-distance exploration strategy were dominant in all four seasons. On the other hand, the abundance of ectomycorrhizal root tips belonging to the medium-distance exploration strategy type was significantly higher in spring in comparison with autumn and winter.
Ključne besede: Populus alba L., Ectomycorrhizal diversity, morpho-anatomical characterization, molecular identification, seasons
DiRROS - Objavljeno: 03.12.2021; Ogledov: 11; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (847,82 KB)

3.
Priraščanje navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) in evropskega macesna (Larix decidua Mill.) na nekdanjih novinah v Koprivni v Karavankah
Janez Golob, Tom Levanič, David Hladnik, 2021

Povzetek: Na podlagi meritev v obdobju 1962–2017 smo na raziskovalnih ploskvah na nekdanjih novinah v katastrski občini Koprivna izračunali debelinske, višinske in volumenske prirastke za najpomembnejši drevesni vrsti - smreko in macesen. Na raziskovalnih ploskvah, ki so bile prepuščene naravnemu razvoju, so srednjetemeljnični premeri manjši, število dreves pa večje od tistih v primerljivih gospodarskih gozdovih. V zadnjih tridesetih letih se je zaradi visokih sestojnih gostot zmanjšalo debelinsko priraščanje dreves smreke in macesna. Z dendrokronološko analizo smo ocenili vpliv klimatskih dejavnikov na priraščanje smreke in macesna. Na podlagi dendrokronološke analize smo ugotovili, da se leta z negativnim odzivom dreves v debelinskem prirastku od leta 1984 pojavljajo pogosteje.
Ključne besede: raziskovalne ploskve, smreka, macesen, debelinski prirastek, volumenski prirastek, indeks gostote SDI, dendrokronološka analiza
DiRROS - Objavljeno: 02.12.2021; Ogledov: 72; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

4.
Primerjava različnih regresijskih modelov za napovedovanje debelinskega priraščanja jelke
Andrej Ficko, Vasilije Trifković, 2021

Povzetek: V prispevku na primeru jelke predstavljamo sedem regresijskih modelov za modeliranje priraščanja dreves s podatki periodičnih meritev na stalnih vzorčnih ploskvah. Poleg polinomske regresije, modela z dodanim šumom in mešanega linearnega modela, predstavljamo regresijo z naravnimi zlepki in tri modele z omejenimi odvisnimi spremenljivkami: truncated regression, tobit regression in grouped data regression. Modele lahko uporabimo, kadar se zaradi načina merjenja in zaokroževanja podatkov ter hierarhičnosti podatkov srečamo z rezanimi ali krnjenimi slučajnostnimi spremenljivkami, nezveznostjo odvisne spremenljivke in pristransko oceno prirastka. Pri pojasnitvi debelinskega priraščanja 21.013 jelk na 4.405 ploskvah v obdobju 1990–2014 v raznomernih gozdovih v dinarskih jelovo-bukovjih so vsi modeli pokazali podoben vpliv prsnega premera, sestojne temeljnice, temeljnice debelejših dreves, raznomernosti, nagiba, nadmorske višine in le manjše razlike v regresijskih koeficientih in merah prileganja. Največje povprečne napovedi prirastka daje tobit model, mešani model pa se najbolj prilega podatkom. V primerjavi z drugimi modeli model z zlepki kaže na počasnejše zmanjševanje prirastka zelo debelih jelk po kulminaciji prirastka.
Ključne besede: prirastek, multipla regresija, statistične metode, tobit model, krnjenje, mešani modeli, jelka, modeli z omejenimi odvisnimi spremenljivkami, stalne vzorčne ploskve
DiRROS - Objavljeno: 01.12.2021; Ogledov: 91; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

5.
Assessment of the condition of Balsam poplar trees (Populus balsamifera L.) in a residental area of Bratsk
Elena Runova, Vasilij Verkhoturov, Lyudmila Anoshkina, Ivan Garus, 2021

Povzetek: In this study, we investigated the health status of balsam poplar (Populus balsamifera L.) trees in a residential area of the city of Bratsk (Irkutsk Oblast, Russia). Visual and instrumental assessment of the health status of pruned and unpruned trees was performed. The identified internal defects in the tree were analyzed with a Resistograph device, which enabled the extent of decayed wood to be determined. Visual analysis revealed various types of damage: dried branches, brittle crowns, frost cracks, mechanical damage, curvature of trunks, decay and inclusions of foreign bodies. We compared trees with and without canopy pruning. We found that pruned trees were significantly more damaged than non-pruned trees. Decomposing wood at different stages of development was found in all the trees studied. A tree passport combining the visual and instrumental assessment data was compiled for each tree. The results of the research were used to formulate conclusions and recommendations for improving the management of urban trees in order to restore their ecological and aesthetic functions.
Ključne besede: Populus balsamifera L., visual analysis, Resistograph, urban area, wood, decay
DiRROS - Objavljeno: 01.12.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

6.
Phenological variability and resistance to late spring frost of common beech in the international provenance test in Bosnia and Herzegovina
Mirzeta Memišević Hodžić, Almedin Hebibović, Dalibor Ballian, 2021

Povzetek: The research aimed to determine the start, end and duration of leafing phases, the degree of plant damage caused by late spring frost, and the retention of leaves in autumn. The research was conducted in the international common beech provenance test in Bosnia and Herzegovina. The test contains eight provenances from Bosnia and Herzegovina, four from Germany, three from Serbia, two each from Croatia, Romania and Switzerland, and one from Hungary. Leafing phenology, canopy damage caused by late spring frost, and leaf retention were assessed in 2019. Most provenances started opening buds on 17 April 2019. Complete canopy damage affected the highest percentage of plants in provenance BW Bad Wildbad, Germany (68 %), and the lowest in provenance Konjuh Kladanj, Bosnia and Herzegovina (3.2 %). Provenance Herzogenbuchsee from Switzerland had the highest percentage of winter leaf retention (37.5 % of plants). The results can be used in choosing provenances that are resistant to low temperatures in zones of late spring and early autumn frost.
Ključne besede: common beech, international provenance test, leafing phenophases, frost damage, winter leaf retention
DiRROS - Objavljeno: 01.12.2021; Ogledov: 76; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

7.
Participativni pristop pri pripravi upravljavskih načrtov na primeru izbranih gozdnih habitatnih tipov in živalskih vrst ob Muri
Andreja Ferreira, Petra Grošelj, Špela Planinšek, 2021

Povzetek: Evropska komisija za območja Natura 2000 priporoča izdelavo upravljavskih načrtov, ki vključujejo lokacijsko specifične cilje in na njih temelječe ukrepe ohranjanja narave. Da bi se izognili morebitnim poznejšim konfliktom, je treba v proces pravočasno in smiselno vključiti vse zainteresirane deležnike. V okviru projekta GoForMura sta bila kot vzorčni primer oblikovana upravljavska načrta za gozdni območji Natura 2000 na študijskih območjih Gornja Bistrica in Murska šuma v Prekmurju. Posebno težo v procesu nastajanja prvih tovrstnih dokumentov je imelo sodelovanje zainteresiranih deležnikov, še posebej lastnikov oz. upravljavcev gozdov.
Ključne besede: participacija, gozdnogospodarsko načrtovanje, upravljanje, Natura 2000, Mura, gozdovi, večkriterijsko odločanje, SMART
DiRROS - Objavljeno: 01.12.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
Vplivi na obisk gozda v splošnih in gozdnih vrtcih
Aleš Golob, Mojca Nastran, 2021

Povzetek: Predšolski otroci preživijo velik del vsakdanjika v vrtcih, zato je treba umestiti obisk gozda, kot najobsežnejšega naravnega okolja v Sloveniji, v programe predšolskega varstva otrok. Na podlagi anket vzgojiteljev javnih vrtcev v Sloveniji (N = 133) smo analizirali navade, namene, ovire in skrbi pri obiskovanju gozda. V največji meri sta pogostost in dolžina obiska gozda odvisni od njegove oddaljenosti. Navade obiska gozda med gozdnimi vrtci, vključeni mi v Mrežo gozdnih vrtcev, ki jo organizira Inštitut za gozdno pedagogiko, se večinoma ne razlikujejo značilno od splošnih javnih vrtcev. Najpomembnejša razlika med njimi je pogostejši obisk v slabšem vremenu in sam namen obiska gozda. Glavne skrbi pri obisku gozda so klopi, strah pred poškodbami in neprimerna oprema otrok. Za manj pogostejši obisk gozda vzgojitelji navajajo med drugim tudi druge vzgojne prioritete vrtcev in premalo podpore s strani vodstva ter staršev, kar nakazuje potrebo po strateški promociji, izobraževanju in implementaciji preživljanja časa v gozdu v okviru predšolske vzgoje.
Ključne besede: gozdni vrtci, gozdna pedagogika, obisk gozda, razvoj otrok, klopi, predšolska vzgoja, okoljska vzgoja, naravna učna okolja
DiRROS - Objavljeno: 01.12.2021; Ogledov: 169; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (950,31 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh