Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (modeliranje) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MORSE – simulator razvoja gozdnih sestojev
Andrej Bončina, Hana Štraus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku je predstavljen sestojni simulator MORSE (MOdel Razvoja SEstojev), ki omogoča simuliranje razvoja enomernih mešanih sestojev na ravni posameznih sestojev in večji prostorski ravni. Zgrajen je iz treh modulov, ki obravnavajo rast, mortaliteto in ukrepanje (redčenje in obnova). Regresijski model razvoja dominantnega premera sestojev je temeljni algoritem, izdelan na podlagi empiričnih podatkov. Za zagon simulatorja so potrebni vhodni podatki o sestojnih in rastiščnih znakih, ki so preprosto določljivi. MORSE simulira razvoj sestojev za obdobje dvesto let glede na upravljavske odločitve o redčenju (jakost, pogostnost, zvrst, pospeševanje drevesnih vrst) in obnovi (ciljne velikosti, pomladitvena doba, čas in jakost pomladitvenih sečenj, pomladitveni cilj). Mogoča sta dva načina določanja režima redčenj: i) eksplicitna določitev terminov in jakosti redčenj in ii) posredna glede na primerjavo dejanske in optimalne temeljnice sestoja. Razvoj sestojnih znakov za opredeljeno obdobje je prikazan grafično in v preglednicah. Za isto obdobje so navedeni parametri poseka in mortalitete drevja. MORSE je sedaj v fazi preverjanja na sestojni ravni, potem sledi razvoj simulatorja na večji prostorski ravni. V prispevku so prikazane variante razvoja testnega sestoja glede na različno ukrepanje.
Ključne besede: modeliranje, rast, mortaliteta, redčenje, obnova, dominantni premer, gozdnogospodarsko načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (727,31 KB)

2.
3.
Opredelitev gozdnih območij s poudarjeno zaščitno funkcijo
Matjaž Guček, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izdelali smo model določanja območij s poudarjeno zaščitno funkcijo glede na vrste naravnih nevarnosti in škodni potencial in ga na območju gozdnogospodarskih enot Tržič in Jezersko preverili za dve vrsti naravnih nevarnosti - padajoče kamenje in skale (v nadaljnjem besedilu padajoče kamenje) ter snežne plazove. Območja s poudarjeno zaščitno funkcijo smo določili na podlagi: 1) modeliranja območij ogroženosti, ki zajemajo območja sproščanja in premeščanja padajočega kamenja ter snežnih plazov, 2) podatkov o stavbah, naseljih in infrastrukturi in 3) maski gozdne površine. Zbirke prostorskih podatkov smo analizirali s programi MapInfo 10.5, ArcGIS 10.0 in 3D modelom trenja Conefall. Z modeliranjem smo določili območje s poudarjeno zaščitno funkcijo na površini 625 ha, od tega je večji del določen zaradi nevarnosti padajočega kamenja (44 %), nekoliko manjši pa zaradi snežnih plazov (27 %), 29 % te površine pa ogrožajo padajoče kamenje in snežni plazovi. Na pretežni površini gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo (65 %) je stopnja ogroženosti velika. Naši rezultati kažejo na znatno podcenjenost uradnih podatkov o površinah gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo.
Ključne besede: modeliranje, skalni podori, naravne nevarnosti, zaščitni gozdovi, neposredna zaščitna funkcija, plazovi, Karavanke, padajoče kamenje, padajoče skale, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 3930; Prenosov: 2881
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pregled uporabljenih metod modeliranja skalnih podorov v Sloveniji
Barbara Žabota, Milan Kobal, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Skalni podori spadajo med najpogostejše naravne nesreče predvsem v gorskem svetu, saj jih je zaradi hipne sprožitve praktično nemogoče napovedati vnaprej, posledično pa predstavljajo pomembno grožnjo ljudem in njihovi infrastrukturi. Z različnimi prostorskimi modeli lahko učinkovito modeliramo območja proženja, premeščanja in odlaganja skalnih podorov in tako prepoznamo ključna ogrožena območja. V članku so predstavljene glavne skupine modelov modeliranja skalnih podorov ter njihova uporaba na območju Slovenije.
Ključne besede: naravne nesreče, pobočni procesi, skalni podori, modeliranje, geografski informacijski sistemi
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 3316; Prenosov: 679
.pdf Celotno besedilo (473,92 KB)

5.
6.
Prognostične osnove za varstvo gozdov Slovenije
Nikica Ogris, 2012, znanstvena monografija

Ključne besede: poškodbe gozdov, varstvo gozdov, modeliranje, informacijski sistemi, spletni portali
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2516; Prenosov: 710
.pdf Celotno besedilo (8,35 MB)

7.
Model za razvrščanje izdelkov kosovnega pohištva iz lesa glede na obremenjevanje okolja med procesom izdelave
Igor Lipušček, Leon Oblak, Lidija Zadnik Stirn, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Pri procesu proizvodnje kosovnega pohištva iz lesa vpliva na obremenjevanje okolja veliko parametrov. V raziskavi smo definirali ključne parametre in oblikovali model za razvrščanje teh izdelkov glede na obremenjevanje okolja. Za oblikovanje modela je bila uporabljena metoda večkriterijskega odločanja. Funkcije koristnosti so bile izračunane z metodo analitičnega hierarhičnega procesa (AHP). Podatke smo zbrali na osnovi ekspertnih mnenj, ki so bila predhodno statistično obdelana. Oblikovani matematični model omogoča kritično primerjavo izdelkov z vidika obremenjevanja okolja in prikaze izrazitih prednosti oziroma slabosti določenega izdelka.
Ključne besede: lesna industrija, obremenjevanje okolja, razvrščanje izdelkov, modeliranje, večkriterijsko odločanje, AHP metoda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3833; Prenosov: 1706
.pdf Celotno besedilo (108,71 KB)

8.
Iskanje izvedeno v 0.59 sek.
Na vrh