1. Are Slovenia’s forests deviating from sustainable development?Gal Kušar, Marko Kovač, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek nas seznanja z osnovnimi informacijami o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018. Stanje in razvoj slovenskih gozdov z vidika trajnosti smo preverili z nizom spremenljivk in kazalnikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: površina gozdov, temeljnica, lesna zaloga, indeks sestojne gostote, starostna struktura/porazdelitev prsnih premerov, ravnotežje razvojnih faz, optimalna lesna zaloga, prirastek, posek, različnost drevesnih vrst, mešanost sestojev, pomlajevanje, naravnost in odmrla drevnina. Ocenili smo tudi ustreznosti sistematične mreže 4 x 4 km, ki se je uporabljala za velikoprostorsko inventarizacijo. Vse vzorčne ocene so bile izračunane za raven države, ekoregije in za gozdnogospodarska območja. Leta 2018 je gozdnatost dosegala 60 % in je bila višja kot l. 2012. Nasprotno se je lesna zaloga zmanjšala in je bila ocenjena na 329,6 m3 /ha. Površinski delež mlajših gozdov je znašal 29 %, starejših (sečno zrelih) 68 %, raznodobnih pa 3 %. Med drevesnimi vrstami je največji delež pripadal bukvi in smreki. Deleži drugih vrst niso presegli 10 %, posebej zaskrbljujoča je bila njihova vrast. Na osnovi primerjav z zaželenimi vrednostmi in vrednostmi kazalnikov v gozdovih držav članic procesa Forest Europe in nekaterimi izbranimi državami, je mogoče skleniti, da se razvoj slovenskih gozdov odmika od trajnostnega razvoja. Glede na razpoložljive podatke l. 2018 je tudi mogoče zaključiti, da velikoprostorska inventura MGGE l. 2018 s podatki ne zapolni vseh kazalnikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Ključne besede: trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kazalniki, časovna analiza, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 59; Prenosov: 8
Celotno besedilo (4,31 MB) |
2. |
3. Popasenost travinja zaradi jelenjadi (Cervus elaphus L.) – poskus PoliceIztok Koren, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poskus ugotavljanja popasenosti travinja zaradi jelenjadi (Cervus elaphus L.) smo izvedli leta 2021 v predalpskem svetu severozahodne Slovenije, tj. pri naselju Police v Občini Cerkno. Postavili smo deset parov vzorčnih ploskev (ograjeno, neograjeno) in merili maso svežega travinja. Poskus smo ponovili enkrat. Na maso travinja značilno vpliva ograjenost (9,9 % variabilnosti), čas košnje (47,3 %), interakcija med časom košnje in prostorsko porazdelitvijo parov ploskev (5,6 %) ter razdalja parov ploskev do gozda (15,7 %). Največji delež popasenosti travinja je bil v drugi košnji - 53,0 %, v prvi pa 20,4 %. Med skupinama parov ploskev je bila razlika v popasenosti manjša: v prvem bloku je bila 31,6 %, v drugem pa 30,3 %. Skupni letni delež popasenosti je znašal 31 %. Rezultati poskusa so primerljivi z drugimi podobnimi raziskavami na območjih velikih populacijskih gostot jelenjadi. Ključne besede: Slovenija, predalpski svet, jelenjad, popasenost travinja Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 78; Prenosov: 25
Celotno besedilo (539,54 KB) |
4. Vegetacijske in talne razmere v izbranih gozdovih GGE Ivančna Gorica na območju Prestrane pri Krki : (delavnica Javne gozdarske službe in projekta Life-IP Natura.SI na OE ZGS Ljubljana)Lado Kutnar, Valerija Babij, Aleksander Marinšek, Roman Črnič, Luka Laznik, 2023, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: vegetacija, tla, rastišče, ekologija gozda, delavnice, Javna gozdarska služba, Slovenija, fitocenologija, gozdne združbe, gozdni rastiščni tipi Objavljeno v DiRROS: 08.09.2023; Ogledov: 154; Prenosov: 58
Celotno besedilo (7,69 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |