1. Hrvati na ozemlju današnje Slovenije (1910–2002) – številčni in prostorski razvoj tradicionalnega območja poselitve kot okvira za manjšinsko zaščito s poudarkom na analizi popisa 1910 in na poselitvi v obmejnem pasuDamir Josipovič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: V prispevku avtor predstavlja številčni in prostorski razvoj poselitve Hrvatov v Sloveniji od obdobja pred prvo svetovno vojno do danes. Posebej je predstavljeno celotno obmejno območje ob slovenskohrvaški meji, rekonstruirani pa so tudi podatki popisov iz let 1910, 1921 in 1931, ko etnična pripadnost kot kategorija še ni bila del popisne metodologije zbiranja podatkov. Prvič je taka rekonstrukcija opravljena za območje Kranjske in Štajerske iz avstrijskega popisa 1910, ko imamo na voljo le posredne podatke o etnični pripadnosti prebivalstva. Prispevek predstavlja metodologijo za rekonstrukcijo teh podatkov in rekonstruirane podatke iz jugoslovanskih popisov 1921 in 1931 za teritorij v današnjih mejah Slovenije in za obmejno območje ob slovensko-hrvaški meji. Opravljena je tudi prostorska rekonstrukcija podatkov na raven upravnih enot v obmejnem pasu s Hrvaško. Prvič je predstavljena ocena števila Hrvatov na ozemlju današnje Slovenije za vse popise v nizu 1910–2002. Na podlagi analize rekonstruiranih podatkov popisov prebivalstva so opredeljena območja zgodovinske in tradicionalne prisotnosti Hrvatov za aplikacijo teritorialne manjšinske zaščite. Čeprav bi bila na primeru Hrvatov v Sloveniji mogoča aplikacija koncepta narodno mešanega območja po vzoru Madžarov in Italijanov, je splošnejša rešitev v obliki regionalno zaščitene kulturne pokrajine posebne kulturne vrednosti in specifičnega historičnega ter etnično-demografskega razvoja primernejša.
Ključne besede: Hrvati v Sloveniji, Kranjska, Štajerska, Prekmurje, slovensko-hrvaška meja, manjšinska zaščita, popisi prebivalstva 1910–2002
Objavljeno v DiRROS: 06.03.2026; Ogledov: 289; Prenosov: 269
 Celotno besedilo (1,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Prilagoditev in psihometrična validacija Lestvice profesionalnih kompetenc medicinskih sester v izrednih razmerah v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) v SlovenijiMirko Prosen, Sabina Ličen, Igor Karnjuš, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Za uspešno, samozavestno in učinkovito spoprijemanje s spremenjenimi vlogami in zagotavljanje ustrezne pomoči prizadetim morajo biti tudi medicinske sestre v času izrednih razmer ustrezno usposobljene in pripravljene. Namen raziskave je bil prevesti in prilagoditi merski instrument Lestvica profesionalnih kompetenc medicinskih sester v izrednih razmerah (LPKMS-IR) ter oceniti njegove psihometrične lastnosti. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni metodološki raziskovalni dizajn. Lestvica je bila testirana na priložnostnem vzorcu 118 medicinskih sester. V trifaznem procesu prilagoditve in validacije se je poleg vsebinske skladnosti preverjalo notranjo konsistentnost, stabilnost in povezanost spremenljivk ter faktorsko strukturo. Rezultati: Faktorska analiza je podala model s tremi faktorji, pri čemer prvi faktor Temeljne kompetence medicinskih sester v izrednih razmerah pojasni 36,53 % celotne variance. Rezultati kažejo tudi zelo visoko povezanost med faktorji (p < 0,001) in stopnjo zanesljivosti pri celotni lestvici LPKMS-IR (Cronbach % = 0,937). Diskusija in zaključek: Rezultati potrjujejo, da je slovenska različica lestvice LPKMS-IR veljaven in zanesljiv merski instrument. Ob pomanjkanju ustreznih merskih instrumentov omogoča identifikacijo kompetenc medicinskih sester v izrednih razmerah ter nekatere okoliščine njihovih vlog. Ugotovitve nakazujejo tudi potrebo po nekaterih spremembah izobraževanja za zdravstveno nego in ciljanem raziskovanju tistih skupin v zdravstveni negi, ki se po pričakovanjih pogosteje srečujejo z izrednimi situacijami.
Ključne besede: zdravstvena nega, javne nesreče, javno zdravje, koronavirusna bolezen, civilna zaščita, reševanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 273; Prenosov: 188
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Sistem socialnega skrbstva v Sloveniji s poudarkom na Ljubljani neposredno po drugi svetovni vojniMojca Šorn, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorica v prispevku na osnovi fondov za socialno skrbstvo Ljudske republike Slovenije ter socialno skrbstvo in zdravstvo Mestnega ljudskega odbora Ljubljana prikaže sistem ukrepov, ki sta jih načrtovali in izvrševali država in družba po končani drugi svetovni vojni za vsesplošno izboljšanje razmer socialno ogroženih skupin ter posameznikov. Predstavi možnosti in oblike socialne zaščite pomoči potrebnim odraslim in otrokom ter mladini v času, ko je opustošena in finančno povsem izčrpana država stremela k izboljšanju kvalitete življenja, kar se je kazalo tako v široko zastavljeni ideji socialnega skrbstva kot v izgradnji infrastrukture.
Ključne besede: socialna zaščita, socialno skrbstvo, Ljubljana, Slovenija, 1945–1948, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2026; Ogledov: 430; Prenosov: 304
Celotno besedilo (661,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Precipitacija v vodi netopnih bakrovih soli v lesu kot zaščita pred glivami razkrojevalkami lesaJaka Levanič, Jure Švikart, Eli Keržič, Miha Humar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi predstavljamo metodo zaščite lesa pred glivnim razkrojem s precipitacijo netopnih bakrovih soli v lumnih lesnih celic z uporabo dvostopenjske impregnacije s topnim bakrovim sulfatom in fiksativom, natrijevim karbonatom. Fiksacija z natrijevim karbonatom se je izkazala kot učinkovita metoda za zmanjšanje izpiranja bakra iz vzorcev. Naravna kapaciteta zadrževanja bakra v beljavi bora je okoli 2000 ppm, kar smo določili z izpiranjem po metodi SIST EN 84. S fiksacijo smo uspešno zadržali v povprečju več kot 5000 ppm bakra v vzorcih in praktično preprečili izpiranje bakra iz vzorcev, impregniranih z 0,5-odstotno raztopino bakrovega sulfata (0,5 % ustreza koncentraciji bakrovih ionov v raztopini). Kljub zadostni koncentraci- ji se je pokazalo, da precipitirana oblika bakrovega karbonata v lesu ne deluje kot učinkovit fungicid, kar je verjetno posledica izjemno slabe topnosti v vodi, ki znaša < 0,005 g/L v sobnih razmerah. Izgube mase po testu SIST EN 113-1 kažejo na slabo zaščito pred gobo Coniophora puteana, vendar na zadovoljivo zaščito pred gobo Gloeophyllum trabeum.
Ključne besede: zaščita lesa, bakrovi biocidi, fiksacija bakra, glivni razkroj
Objavljeno v DiRROS: 17.12.2025; Ogledov: 1074; Prenosov: 518
Celotno besedilo (3,23 MB) |
5. Kartiranje morskega dna in habitatnih tipov ter popis flore in favne na območju predvidene gradnje protipoplavne zaščite mesta Piran : končno poročiloLovrenc Lipej, Ana Fortič, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Tihomir Makovec, Milijan Šiško, Leon Lojze Zamuda, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Občina Piran, protipoplavna zaščita, kartiranje, habitatni tipi, biološke združbe
Objavljeno v DiRROS: 08.09.2025; Ogledov: 594; Prenosov: 242
Celotno besedilo (6,30 MB) |
6. |
7. Breme kožnega raka v SlovenijiBarbara Perić, Vesna Zadnik, Mateja Krajc, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Ključne besede: rak (medicina), melanom, kožne bolezni, ultrazvočno sevanje, zaščita, preprečevanje bolezni
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2025; Ogledov: 943; Prenosov: 344
Celotno besedilo (88,62 KB) |
8. |
9. UvodnikMateja Krajc, 2024, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: rak (medicina), melanom, kožne bolezni, ultrazvočno sevanje, zaščita, preprečevanje bolezni
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2025; Ogledov: 819; Prenosov: 356
Celotno besedilo (43,40 KB) |
10. |
