1. Poročilo o posodobljenem vrednotenju stanja morskega okolja skladno z Morsko direktivo, Sklepom 848/2017, Uredbo o izvajanju Sklepa (EU) in smernicami Evropske komisije : zaključno poročilo, Končna posodobitev vrednotenja za D1, D2, D6 in D7Domen Trkov, Branko Čermelj, Ana Fortič, Janja Francé, Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Martina Orlando-Bonaca, Boris Petelin, Martin Vodopivec, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Okvirna direktiva o morski strategiji, deskriptorji kakovosti, vrednotenje stanja morskega okolja, morska biološka raznovrstnost, poročila
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (7,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vrednotenje pritiskov in vplivov na morski ekosistem Krajinskega parka Debeli rtič, s poudarkom na območju podvodnega grebena : zaključno poročiloAna Fortič, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morska biologija, vplivi, Krajinski park Debeli rtič, morski ekosistemi, morska biodiverziteta, morska biološka raznovrstnost, poročila
Objavljeno v DiRROS: 06.11.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Zaključno poročilo o izvajanju monitoringa bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja morja v 2023 : [zaključno poročilo]Martina Orlando-Bonaca, Borut Mavrič, Valentina Pitacco, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morska biologija, monitoring ekološkega stanja morja, fitoplankton, bentoški nevretenčarji, morski ekosistemi, morska biodiverziteta, morska biološka raznovrstnost, makroalge, poročila
Objavljeno v DiRROS: 05.11.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 26
Celotno besedilo (844,15 KB) |
4. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 805; Prenosov: 649
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani.
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 215; Prenosov: 516
Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Terensko kartiranje morskih habitatnih tipov Natura 2000 v slovenskem morju : končno poročiloLovrenc Lipej, Borut Mavrič, Milijan Šiško, Domen Trkov, Martina Orlando-Bonaca, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Namen javnega naročila “Kartiranje morskih habitatnih tipov Natura 2000 v slovenskem morju” je pridobivanje kakovostnih podatkov o habitatnih tipih v sklopu Natura 2000 v slovenskem delu Jadranskega morja. V okviru naloge je bilo zastavljeno kartiranje habitatnih tipov HT 1110 (peščeno in detritno dno pravega obalnega pasu – sandbanks slightly covered with water all the time), HT 1120 (podmorski travnik s pozejdonko – Posidonia beds) in HT 1170 (morski grebeni - reefs) na 4 območjih in sicer pred rtom Ronek in pred Debelim rtičem, na predelu peščin na Debelem rtiču, na območju med Žusterno in Izolo ter na predelu med Strunjanom in Fieso. Ti podatki bodo uporabni za poročanje v skladu z Direktivo 92/43 EGS o habitatih. Za dosego tega cilja smo izbrali standardne in uveljavljene metode, ki smo jih kombinirali z modernimi tehnikami.
V faznem poročilu smo poročali o obsegu opravljenega kartiranja in preliminarnih rezultatih ter navedli osnutek metodologije za kartiranje morskih habitatov in habitatnih tipov. V tem poročilu pa poročamo o končnih rezultatih kartiranja habitatnih tipov, navajamo predloge za izbor deskriptorjev in vzorčevalnih metod ter podajamo nekatera priporočila za učinkovito spremljanje stanja.
Ključne besede: poročila, morja, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 219; Prenosov: 117
Celotno besedilo (11,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Strokovna izhodišča za oblikovanje varstvenih ukrepov za visokogorska jezera v Triglavskem narodnem parku : zaključno poročiloAnton Brancelj, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V letu 2019 je bilo opravljeno ponovno fotografiranje jezer iz zraka v Triglavskem narodnem parku. Zadnje je bilo narejeno l. 2011, v približno istem obdobju (sredina oktobra).
Na podlagi posnetkov iz zraka in predhodnih analiz na terenu je bila opravljena analiza sedanjega ekološkega stanja jezer ter predlagane smernice za upravljanje v naslednjem upravljalskem obdobju (2020-2025).
Jezera nad gozdno mejo so v dobrem ekološkem stanju, vendar so se v večini od njih pojavili makrofiti (lasastolista vodna zlatica) in tudi nitaste zelene alge. Človeški dejavnik za spremembe je malo verjeten. Glavni vzrok je višanje povprečnih letnih temperatur, s tem krajše obdobje ledu in taljenje pemafrosta pod gruščem in tudi v jamah. Stanje jezer je kljub temu označeno kot zelo dobro ekološko stanje.
Tri jezera, ki v katera so bile v preteklosti naseljene ribe (Krnsko jezero, Dupeljsko jezero in Črno jezero) ne kažejo večjih sprememb in se jih lahko uvrsti v jezera s dobrim ekološkim stanjem.
V slabem ali zelo slabem ekološkem stanju je Dvojno jezero in Jezero na Planini pri jezeru. Na obeh jezerih so predvideni omilitveni ukrepi (izboljšanje delovanja MKČN in izlov rib), ki pa po ocenah ne bodo prinesli kratkoročnih učinkov. Lahko pa omilijo oz. upočasnijo slabšanje stanja jezer.
Ključne besede: poročila, visokogorska jezera
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 211; Prenosov: 659
Celotno besedilo (5,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Stanje treh visokogorskih jezer v TNP v letu 2019 : (Dvojno jezero in Jezero na Planini pri jezeru)Anton Brancelj, Tina Eleršek, Janja Francé, Mladen Franko, Špela Remec-Rekar, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Stanje nekaterih visokogorskih jezer v Triglavskem narodnem parku (TNP) se je v zadnjih treh desetletjih močno poslabšala. Glavna vzroka sta množičen turizem in naselitev rib. Planinske koče se nahajajo v neposrednem zaledju štirih jezer: Dupeljsko jezero, Srednje kriško jezero, Dvojno jezero in Jezero na Planini pri jezeru. Ribe so naseljene v Krnskem jezeru, Dupeljskem jezeru, Dvojnem jezeru, Jezeru na Planini pri jezeru ter Črnem jezeru. Najbolj sta izpostavljeni Dvojno jezero in Jezero na Planini pri jezeru, kjer se pojavlja tudi množica nitastih zelenih alg, ki konec poletja kvarijo estetski izgled jezer, ob razpadanju povzročajo smrad in močno vplivajo na jezerski ekosistem.
Ključne besede: poročila, visokogorska jezera
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 1437
Celotno besedilo (5,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Možnosti za povečanje potenciala lokacij za marikulturo na obali in v slovenskem morju : končno poročiloVesna Flander-Putrle, Aleš Bolje, Janja Francé, Mateja Grego, Vlado Malačič, Boris Petelin, Milijan Šiško, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V skladu s projektno nalogo »Možnosti za povečanje potenciala lokacij za marikulturo na obali in v slovenskem morju« smo pripravili Končno poročilo projektne naloge. Cilj projektne naloge je bil preveriti potencial že obstoječih lokacij marikulture na morju ter opredeliti potencialne nove lokacije na obali in v slovenskem morju, kjer bi bilo mogoče v prihodnje povečati obstoječe in razvijati nove oblike marikulture. V projektni nalogi smo uporabili le razpoložljive podatke. Pregledali smo veljavno zakonodajo na področju okoljevarstva, upravljanja in rabe voda, varovanja habitatov ter zdravja in dobrega počutja živali iz akvakulture, strokovno-raziskovalne ugotovitve in pripadajočo znanstveno literaturo.
Ključne besede: poročila, morja, gojenje morskih organizmov
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 194
Celotno besedilo (6,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Redčenje onesnaženih meteornih voda s podmorskimi prelivnimi izpusti v Piranskem zalivu : elaboratVlado Malačič, 2019, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o je soočeno s fekalno onesnaženimi meteornimi vodami. Ta pojav je prisoten ob izrazitejših nalivih v vseh letnih časih, do izraza pa seveda pride v poletnem obdobju, ko so v Piranskem zalivu prisotni kopalci in se izvajajo številne druge rekreativne dejavnosti. Na predlog direktorja podjetja je enota Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo sestavila ta elaborat, ki je v pomoč pri sprejemanju odločitve, ali bi npr. s podmorskimi izpusti uspeli v zadostni meri zmanjšati onesnaženje (registriranih) kopališč zaradi onesnaženih meteornih voda. V obravnavi je predvsem del severne obale Piranskega zaliva, to je območje med vzhodno stranjo nekdanjega skladišča soli (pred poslopjem nekdanje uprave podjetja Droga) in kopališčem pred hotelom Emona kompleksa Bernardin). Smiselna je proučitev postavitev podmorskih prelivnih cevi na treh obrežnih lokacijah obstoječih izpustov meteornih voda. Cevi bi naj peljale onesnaženo meteorno vodo po morskem dnu (malo nad njim) dovolj daleč proč od obale. Po možnosti bi se naj cevi zaključite z difuzorjem. Slednji je lahko zelo enostavno izveden, lahko pomeni zgolj bočno navrtan poslednji del/segment izpustne cevi in zaprt konec cevi. Bočne odprtine, ki so navrtane izmenično na eni in drugi strani izpustne cevi, naj bodo bistveno manjše od premera cevi, a hkrati ne premajhne. Izkušnje in izračuni kažejo, da je za difuzor smiselno navrtati izpustno cev premera 0,5 – 0,6 m z odprtinami premera 0,1 m. Njihovo število in razmak se natančneje določijo s hidravličnim izračunom izpusta (Malačič, 2001), ki smo ga pred desetletji naredili za piranski komunalni izpust, pa tudi z oceno začetnega (inicialnega) redčenja (=mešanja) izpuščene vode z morsko vodo. Podobne izračune inicialnega redčenja smo pred desetletji naredili tudi za Koprski zaliv (Malačič in Potočnik, 1998; Malačič, 1999a; Malačič, 1999b), ko so bile proučevane možnosti za podmorski izpust odplak.
Ključne besede: poročila, morje, meteorna voda, onesnaženje, Piranski zaliv
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 199; Prenosov: 2779
Celotno besedilo (3,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
