471. Predicting GPP in Carpathian Beech Forests: Uncovering spatial and temporal patterns using a regression model with climatic, topographic and additional featuresAzim Missarov, Jakub Kašpar, Kamil Král, O. Brovkina, M. Švik, 2024, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: gross primary product, regression model, remote sensing, temperature, precipitation, digital elevation model
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 243; Prenosov: 55
 Celotno besedilo (887,12 KB) |
472. Phenological trends of European beech stands along the Carpathian arc : a 20-year MODIS based analysisM. Švik, O. Brovkina, Tatjana Veljanovski, Matjaž Čater, 2024, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: European beech, phenology, remote sensing, time series, vegetation index
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 249; Prenosov: 56
Celotno besedilo (669,32 KB) |
473. Revizija biodiverzitete v Krajinskem parku Ljubljansko barje : pilotna akcijaNataša Mori, Al Vrezec, Davorin Tome, Urška Ratajc, 2020, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Pilotna akcija “Revizija biodiverzitete v kopenskih, negozdnih okoljih Krajinskega parka Ljubljansko barje« je bila izvedena v okviru projekta "Od podatkov o biodiverziteti do odločanja" (Interreg Evropa; BID-REX; 2016-2021). Projekt BIDREX je naslavljal problematiko uporabe podatkov o biodiverziteti v procesih odločanja na področju varstva narave. Namen pilotne akcije je bil testirati metodo »Revizija biodiverzitete«, ki so jo razvili na Univerzi Vzhodne Anglije in uspešno uporabili že na treh naravovarstveno pomembnih območjih Velike Britanije. Osnovni cilj pilotne akcije je bil ugotoviti, katero biodiverziteto in kako uspešno jo varujejo trenutni naravovarstveni ukrepi na Ljubljanskem barju, s poudarjenim pogledom na shemo Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP). Metodo smo zaradi razlik v obsegu biodiverzitetnih podatkov v primerjavi z originalno metodo prilagodili ter poskusno izvedli le na biodiverziteti kopenskih, negozdnih okolij Ljubljanskega Barja. Ta območja so na Barju namreč najbolj razširjena in se zanje izvaja največ naravovarstvenih ukrepov.
V pilotni akciji smo najprej zbrali podatke o vseh vrstah v Krajinskem parku Ljubljansko barje ter s pomočjo sodelujočih strokovnjakov identificirali, katere vrste so, poleg Natura 2000 kvalifikacijskih vrst, prednostne, torej pomembne za varovanje na Ljubljanskem barju. V nadaljevanju smo, ponovno s pomočjo sodelujočih strokovnjakov, izvedli ekološko karakterizacijo in analizo občutljivosti prednostnih vrst na človekove dejavnosti. Nato smo prednostne vrste združili v “upravljalske cehe” – skupine vrst, ki za ohranjanje potrebujejo podobne naravovarstvene ukrepe.
Ugotovili smo, da za večino prednostnih vrst, ki živijo na Barju primanjkuje novejših podatkov, ter natančnejših prostorskih podatkov, redki so sistematični popisi, s tem je povezano tudi slabo poznavanje razširjenosti in ekoloških potreb večine vrst. Zaradi teh razlogov je ekološka karakterizacija večine prednostnih vrst potekala na podlagi najboljše ocene strokovnjaka. V upravljalskih cehih, ki smo jih oblikovali smo identificirali indikatorske vrste – vrste, za katere obstaja največ podatkov o razširjenosti na Ljubljanskem barju, oziroma smo ocenili, da bi lahko služile kot pokazatelj stanja celotnega ceha. V vsakem cehu smo določili tudi krovno vrsto - to je vrsta, za katero se že izvajajo naravovarstveni ukrepi, oziroma bi bilo priporočljivo, da se načrtujejo.
Ključne besede: biodiverziteta, Ljubljansko barje, naravovarstvo, določitev upravljalskih cehov
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 2856
Celotno besedilo (9,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
474. Graph topological transformations in space-filling cell aggregatesTanmoy Sarkar, Matej Krajnc, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cell rearrangements are fundamental mechanisms driving large-scale deformations of living tissues. In three-dimensional (3D) space-filling cell aggregates, cells rearrange through local topological transitions of the network of cell-cell interfaces, which is most conveniently described by the vertex model. Since these transitions are not yet mathematically properly formulated, the 3D vertex model is generally difficult to implement. The few existing implementations rely on highly customized and complex software-engineering solutions, which cannot be transparently delineated and are thus mostly non-reproducible. To solve this outstanding problem, we propose a reformulation of the vertex model. Our approach, called Graph Vertex Model (GVM), is based on storing the topology of the cell network into a knowledge graph with a particular data structure that allows performing cell-rearrangement events by simple graph transformations. Importantly, when these same transformations are applied to a two-dimensional (2D) polygonal cell aggregate, they reduce to a well-known T1 transition, thereby generalizing cell-rearrangements in 2D and 3D space-filling packings. This result suggests that the GVM’s graph data structure may be the most natural representation of cell aggregates and tissues. We also develop a Python package that implements GVM, relying on a graph-database-management framework Neo4j. We use this package to characterize an order-disorder transition in 3D cell aggregates, driven by active noise and we find aggregates undergoing efficient ordering close to the transition point. In all, our work showcases knowledge graphs as particularly suitable data models for structured storage, analysis, and manipulation of tissue data.
Ključne besede: 3D vertex models, cell, software-engineering
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 1381
Celotno besedilo (2,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
475. Recommendations for testing water samples, in particular for tomato brown rugose fruit virusKatarina Bačnik, Ion Gutiérrez-Aguirre, Maja Ravnikar, Nataša Mehle, 2020, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Water can be an important source of plant pathogenic viruses. Usually they are present in low concentrations, but environmental waters still represent a potential pathway for virus transmission. Already over 30 years ago, plant viruses have been shown to be present in environmental waters in considerable amounts (Koenig, 1986). Since then, many questions concerning the origin, survival, and spread of plant viruses by water have been raised, especially in the light of increased irrigation and use of hydroponic systems in agriculture (Mehle and Ravnikar 2012). The majority of the plant pathogenic viruses recovered from environmental waters so far are very stable. They can infect plants via the roots without the aid of a vector and often have a wide host range (Mehle and Ravnikar 2012). The release of such viruses from plants can lead to their diffusion in streams, rivers and lakes, thereby ensuring the long-distance spread of viruses that would otherwise remain restricted to limited areas (Mehle et al., 2014; Mehle and Ravnikar, 2012).
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 76
 Celotno besedilo (58,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
476. |
477. Priporočila za izboljšanje upravljanja z naravo v Krajinskem parku Ljubljansko barjeDavorin Tome, Al Vrezec, Nataša Mori, 2020, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Ljubljansko barje so naravoslovci začeli raziskovati že zelo zgodaj, v 18. stoletju, in zaradi bližine Ljubljane, precej bolj intenzivno kot druge dele Slovenije. Zato je v Sloveniji Ljubljansko barje med območji z najbolj raziskano biodiverziteto. Barje je tudi že več kot 100 let prepoznano kot naravovarstveno pomembno območje (Beuk, 1920). Sprva so bili zakonsko zavarovani le posamezni deli Ljubljanskega barja, leta 2008 pa je bil ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje. Barje je od leta 2004 varovano tudi v okviru Natura 2000 omrežja. Kljub izjemni pestrosti pa naravovarstveni ukrepi naslavljajo predvsem nekaj posameznih krovnih vrst in habitatnih tipov v okviru Nature 2000.
Ključne besede: biodiverziteta, Ljubljansko barje, naravovarstvo, upravljanje, ukrepi za varovanje biodiverzitete
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 249; Prenosov: 2661
Celotno besedilo (2,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
478. Monitoring forest response using Sentinel-2 observations to climatic factors along the Carpathian MountainsTatjana Veljanovski, Nina Krašovec, Ana Burgin, O. Brovkina, M. Švik, Matjaž Čater, 2024, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: entinel-2 time-series, forest canopy, precipitation, temperature, lagging effects
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 237; Prenosov: 1396
Celotno besedilo (2,65 MB) |
479. Predlog načrta za hitro odzivanje ob najdbi azijskega sršena (Vespa velutina) : Projekt LIFE ARTEMIS, izdelek akcije A2Maarten De Groot, Simon Zidar, Danilo Bevk, Mojca Pibernik, Metka Pislak, Jana Kus Veenvliet, 2020, elaborat, predštudija, študija Povzetek: A proposal of a rapid response plan for the Asian hornet (Vespa velutina) was prepared in the LIFE ARTEMIS Project. The Asian hornet is an invasive alien species which is on the priority list of the IAS EU legislation 1143/2014. In the proposal the EWRR system is described for the finding and the rapid response for the asian hornet. First findings of the asian hornet will be submitted to the information system »Invazivke« or to the National Veterinary Institute (NVI). When data is checked, it will be send to the coordinating governmental body - Slovenian Environment Agency (ARSO) within two days.
During the rapid response proces, two tactical meetings will be organised. First ARSO will inform The Ministry of the Environment and Spatial Planning (MOP) about the finding, which will send it to the European commission. On the first tactical meeting the coordinator for the rapid response actions will be determined. Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation (ZRSVN) will prepare a first survey in which the status of the population will be determined. Furthermore, all inform general public, landowners and local communities in the invaded area. Within two days to 14 days after the submission of the survey report, the second tactical meeting will be held. During this meeting the possible eradication actions will be discussed and the tasks will be divided. After that the organisation responsible for the rapid response action will prepare the final plan of eradication.
The organisation responsible for the eradication action will take action. Information on the eradication action are written in the report. After that it will be checked whether the eradication was successful. In case this was not, more eradication actions will take place. If it will be successful the area will be monitored for the coming 5 years to be sure that the species is really eradicated. All information will be send to ARSO, who will inform MOP. MOP will inform the European commission and the member states.
Ključne besede: azijski sršen, invazivni organizmi, tujerodni organizmi
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 949
Celotno besedilo (1,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
480. Variability in wood anatomical characteristics in silver fir and European beech at three different sites in the Carpathian MountainsPia Caroline Adamič, Matjaž Čater, Jakub Kašpar, Domen Arnič, Peter Prislan, 2024, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: climate change, dendrochronology, radial growth response, wood anatomy.
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 233; Prenosov: 63
Celotno besedilo (777,25 KB) |
