1691. Slovenija i Hrvatska u izvješćima Arthura Wooda DuBoisa iz 1919. i 1920. godineHrvoje Čapo, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek temelji na poročilih ameriškega posebnega odposlanca za srednjo Evropo Arthurja Wooda DuBoisa o Sloveniji in
Hrvaški iz decembra 1919 in maja 1920. Med svojima dvema
obiskoma je DuBois izdelal štiri poročila, ki se posebej nanašajo
na razmere na slovenskem in hrvaškem ozemlju; njegovi sogovorniki pa so bili vodilni politiki v Deželni vladi v Ljubljani in
Pokrajinski (Zemaljski) vladi u Zagrebu. Njegova obiska segata
v čas dveh različnih vlad, tako da je imel priložnost slišati predstavnike dveh političnih opcij: centraliste in federaliste (avtonomiste). Poudarek v članku je na DuBoisovem prikazu težav v
zunanjepolitičnih odnosih z Avstrijo, komunistični dejavnosti ter
razlikah v političnih karakteristikah in nacionalnih značilnostih
Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ključne besede: Slovenija, Hrvaška, Združene države Amerike, Halsteadova misija, Arthur Wood DuBois Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 319; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,67 MB) |
1692. Sistemska transformacija slovenske družbe kot nedokončan procesMatevž Tomšič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Slovenija sodi med tiste nekdanje komunistične države, ki so bile
v smislu izvedbe sistemske transformacije najuspešnejše. Vseeno
pa vztrajno izgublja prednost, ki jo je imela pred drugimi državami iz regije. Glavni razlog za njeno relativno stagnacijo je v
etatističnem ustroju, ki ga zaznamujejo monopoli na različnih
področjih. Ti pa so povezani z visoko stopnjo t. i. reprodukcije
elit, se pravi ohranjanja predstavnikov bivšega režima oz. njihovih fizičnih ali idejnih naslednikov na vodilnih pozicijah v
ključnih družbenih podsistemih. Takšno stanje duši konkurenco,
omejuje pluralizem in zavira razmah kreativnih potencialov v
družbi. Ključne besede: Slovenija, 1991-2020, družbene spremembe, postkomunistične družbe, reprodukcija elit, ideološka hegemonija, gradualizem Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 324; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,93 MB) |
1693. Vzdušje poplebiscitnih dni : kratek vpogled v medijsko poročanje na prelomu med letoma 1990 in 1991Jelka Piškurić, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek ponuja pregled širšega družbenega ozračja od plebiscita do prvih dni leta 1991, ko je bilo dokončno jasno, da je za
Slovenijo edina možna rešitev odhod iz Jugoslavije. Čeprav je
bilo še slišati posamezne glasove, ki so dopuščali možnost konfederacije, se je stanje v državi na političnem in gospodarskem
področju tako poslabšalo, da je morala Slovenija misliti predvsem
na zaščito lastnih interesov. Avtorica na podlagi časopisnih virov
predstavi vzdušje, ki je vladalo v Sloveniji. Kljub nekaterim razhajanjem je plebiscitni čas poenotil Slovence, kar se je pokazalo
tudi v visoki udeležbi na plebiscitu in visokem odstotku glasov
za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Politiki,
ne glede na strankarsko pripadnost in medsebojna nesoglasja, pa
so se zavedali, da je treba takoj po plebiscitu začeti z ukrepi za
njegovo izvedbo ter utrditi položaj Slovenije v pogajanjih z zvezo
in drugimi republikami. Ključne besede: Slovenija, zgodovina, 1990-1991, plebiscit, samoodločba, osamosvojitev, medijsko poročanje Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 310; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,95 MB) |
1694. Armija i Slovenija 1984.–1991. godineDavor Marijan, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku se ocenjuje odnos med Jugoslovansko ljudsko
armado (JLA) in Republiko Slovenijo v obdobju od leta 1984 do
1991. Prispevek temelji na vojaškem arhivskem gradivu JLA in
gradivu Zveze komunistov Jugoslavije.
Ta odnos se je nekje v sredini tega desetletja spremenil v spor, ki
so ga že takratni komunisti opredelili kot napad na jugoslovanski
obrambno-varnostni koncept in tudi na JLA. Do takrat sta bila
tako JLA kot tudi obrambni sistem nedotakljiva, armada pa je
bila poleg tega razumljena kot zadnji kohezivni element SFRJ.
Prav v sredini tega časovnega obdobja so, v kontekstu ocenjevanja
jugoslovanske samostojne poti v socializem, to vprašanje začeli
odpirati tudi slovenski mladinski mediji. Pod vprašaj je bila
postavljena vloga JLA v celotni družbi, njena vsejugoslovanska narava,
njena sestava, kot tudi smeri njenega nadaljnjega razvoja. Bistvo
spora so bili različni pogledi na aktualno stanje in predvsem na
prihodnost Jugoslavije po smrti Josipa Broza - Tita v letu 1980.
Realno gledano je šlo za dva različna pogleda na prihodnost SFRJ,
kot tudi za spopad med unitarizmom in decentralizacijo, ki je
postajal vedno izrazitejši, čeprav je bila intenziteta tega spora skozi
obravnavano obdobje različna. Ključne besede: Jugoslavija, Zveza komunistov Jugoslavije, Jugoslavenska ljudska armada, Slovenija, obrambna politika Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 293; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,95 MB) |
1695. Ko sta srp in kladivo izgubila moč : razkroj sovjetskega satelitskega sistema in demokratizacija srednje in vzhodne EvropeAleš Maver, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sodobne razprave o demokratičnih gibanjih v osemdesetih in
devetdesetih letih 20. stoletja poudarjajo potrebo po umestitvi
omenjenih pojavov v širši kontekst, ki zajema predzgodovino
z izhodiščem vsaj na začetku druge svetovne vojne, dinamiko
procesov samih in nadaljnje dogajanje vse do leta 2020. Kar
zadeva zgodovinske temelje, je treba izpostaviti nekaj značilnosti.
Med drugim je nezmožnost Sovjetov, da bi prepoznali pomen
zgodovinskih razlik v svoji domeni, zelo prispevala k hitremu in
nepričakovanemu zatonu njihovega imperija. Nadalje bi bilo
koristno več pozornosti posvetiti prav posebnostim sovjetskih republik samim.
Jasno je, da so bile vsaj v evropskem delu Sovjetske
zveze od konca osemdesetih let 20. stoletja skoraj vse soočene z
nelahkim iskanjem ravnotežja med nacionalno emancipacijo in
demokratizacijo. Prvi proces je praktično povsod dobil prednost
pred drugim. Ključne besede: demokratična gibanja v srednji in vzhodni
Evropi, Poljska, nacionalna emancipacija, Sovjetska zveza, demokratizacija Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 541; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,95 MB) |
1696. Tri baltiške Slovenije? : podobnosti in razlike med osamosvajanjem Slovenije in treh baltiških držav: Litve, Latvije in EstonijeDamjan Hančič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljene podobnosti in razlike med baltiškimi državami (Litvo, Latvijo in Estonijo) in Slovenijo v
času osamosvajanja in demokratizacije konec osemdesetih in
v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Za boljše razumevanje
razmer članek poseže tudi nekoliko nazaj in na kratko prikaže
razlike in podobnosti med baltskimi državami in Slovenijo ob
pomembnih dogodkih 20. stoletja. Med navedenima stranema je
najti veliko podobnosti, so pa obstajale tudi pomembne razlike,
ki se kažejo pri baltiških državah zlasti v izkušnji okoli 20-letne
popolne neodvisnosti med obema svetovnima vojnama, medtem
ko Slovenija te izkušnje vse do leta 1991/92 praktično ni imela
in je do leta 1990 v glavnem stremela k čim bolj samostojnemu
položaju znotraj jugoslovanske države. Ključne besede: zgodovina, 1990/1991, osamosvojitev, neodvisnost, Slovenija, baltiške države, Litva, Latvija, Estonija Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 368; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,97 MB) |
1697. Nastajanje slovenskih oboroženih silTomaž Kladnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtor na podlagi proučevanja arhivskih virov in literature
obravnava oblikovanje slovenske samostojne in demokratične
države predvsem z vidika nastanka slovenskih oboroženih sil,
ki jih je morala nastajajoča se nova država oblikovati na novo,
pri tem pa se je spopadala z zaostrenimi odnosi z zveznimi
jugoslovanskimi oblastmi, predvsem jugoslovansko armado, ki
je prevzemala oblast v zvezni državi. Prav tako pa so nastanku
lastne, slovenske vojske nasprotovali v opoziciji. Tako so se
obrambni sistem ter njegovi vodje, predvsem ministra Janša
in Bavčar, pa tudi predsednik vlade Peterle, znašli pred težkim
odločitvami. Čeprav je realno grozila vojna, so bila obrambnemu
resorju namenjena pičla sredstva, ki so jih morali skoraj v celoti
nameniti nabavi orožja. Ob zavedanju o pomenu oboroženih
sil za obrambo državne suverenosti so se nato preko projekta
manevrske strukture narodne zaščite oblikovale oborožene sile,
Teritorialna obramba Republike Slovenije, ki so skupaj z milico,
civilno obrambo ter podporo civilnega prebivalstva zmagale v
vojni za obrambo državne suverenosti.
Ključne besede: Slovenija, demokratične spremembe, oborožene sile, vojna za obrambo suverenosti Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 320; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,94 MB) |
1698. Non–skin related symptoms are common in chronic spontaneous urticaria and linked to active and uncontrolled disease : results from the chronic urticaria registryPolina Pyatilova, Yana Hackler, Felix Aulenbacher, Riccardo Asero, Andrea Bauer, Mojca Bizjak, Cascia Day, Aurélie Du-Thanh, Joachim Dissemond, Daria Fomina, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: chronic spontaneous urticaria, non-skin-related symptoms, malaise, feverjoint, bone, muscle pain Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 362; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1,46 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
1699. Contact urticaria and related conditions: clinical reviewOlivier Aerts, David Pesqué, Melba Munoz, Riccardo Asero, Margarida Gonçalo, Thomas Rustemeyer, Mark Kačar, Ana M. Giménez-Arnau, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Contact urticaria (CoU) is an immediate contact reaction occurring within minutes to an hour after exposure to specific proteins or chemicals. CoU is categorised into non-immunologic (NI-CoU) and immunologic (I-CoU) types, with I-CoU potentially leading to anaphylaxis. Both forms of CoU can be associated with protein contact dermatitis and the CoU syndrome. Patients with I-CoU may also have other type I (immediate) allergic diseases, such as allergic conjunctivitis, rhinitis, asthma or food allergy. This review provides a detailed overview of CoU and related conditions, focusing on triggers, diagnostic methods and management strategies. NI-CoU is typically triggered by low molecular weight chemicals, while I-CoU involves IgE-mediated hypersensitivity to both high molecular weight proteins and low molecular weight chemicals. Early diagnosis is crucial, though CoU is often underrecognized. The diagnostic approach includes a thorough medical history, physical examination, evaluation of photographs, (non)invasive skin tests and in vitro assessments. Management strategies prioritise trigger avoidance and pharmacological treatments when avoidance is not fully possible. For I-CoU, second-generation H1-antihistamines are the first-line treatment. Severe cases of I-CoU may benefit from anti-IgE therapy (omalizumab). Patients at risk of anaphylaxis should carry an adrenaline auto-injector and wear a medical alert bracelet. Ključne besede: inducible urticaria, occupational urticaria, protein contact dermatitis Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 443; Prenosov: 293
Celotno besedilo (737,36 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
1700. |