281. Model upravljanja ekosistemov - pilotno območje Menina planinaAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: projekt ZAGON, model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, conacija, deležniki, Menina planina
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,96 MB) |
282. Priročnik za aplikacijo enovitega modela upravljanja ekosistemovAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, Katja Kavčič Sonnenschein, 2024, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: priročniki, enoviti model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, zavarovana območja, deležnik, projekt ZAGON
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 55
Celotno besedilo (481,31 KB) |
283. |
284. 4-methoxypicolinic acid N-oxide : one of the shortest hydrogen bonds known characterized by neutron diffraction, inelastic neutron scattering, infrared spectroscopy, and periodic DFT calculationsJernej Stare, Jože Grdadolnik, Sax Mason, Alberto Albinati, Jürgen Eckert, 2024, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 719
Celotno besedilo (2,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
285. Priročnik za aplikacijo kompleksnega modela upravljanja ekosistemov na krajinski ravniAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, Katja Kavčič Sonnenschein, 2024, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: ekosistemske storitve, varstvo narave, projekt ZAGON
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 166; Prenosov: 82
Celotno besedilo (483,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
286. |
287. Effects of hydrogen dissociation during gas flooding on formation of metal hydride cluster ions in secondary ion mass spectrometryJernej Ekar, Sabina Markelj, Miran Mozetič, Rok Zaplotnik, Janez Kovač, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: The application of hydrogen flooding was recently shown to be a simple and effective approach for improved layer differentiation and interface determination during secondary ion mass spectrometry (SIMS) depth profiling of thin films, as well as an approach with potential in the field of quantitative SIMS analyses. To study the effects of hydrogen further, flooding of H2 molecules was compared to reactions with atomic H on samples of pure metals and their alloys. H2 was introduced into the analytical chamber via a capillary, which was heated to approximately 2200 K to achieve dissociation. Dissociation of H2 up to 30% resulted in a significant increase in the intensity of the metal hydride cluster secondary ions originating from the metallic samples. Comparison of the time scales of possible processes provided insight into the mechanism of hydride cluster secondary ion formation. Cluster ions presumably form during the recombination of the atoms and molecules from the sample and atoms and molecules adsorbed from the gas. This process occurs on the surface or just above it during the sputtering process. These findings coincide with those of previous mechanistic and computational studies.
Ključne besede: hydrogen atmosphere, molecule dissociation, gas flooding, cluster ions, secondary ion mass spectrometry
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
288. |
289. Participacija pri udejanjanju ukrepov na ekosistemih temelječega prilagajanja obalnih območjih : pregled literature in analiza primera iz prakseLiliana Vižintin, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Podnebne in okoljske spremembe predstavljajo vse večje
tveganje za ekosisteme in človeštvo. Koncept na ekosistemih
temelječega prilagajanja na podnebne spremembe zajema
vključitev ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in
ekosistemskih storitev v strategije prilagajanja na podnebne
spremembe na več ravneh in v različnih sektorjih. Namen teh
ukrepov je povečati odpornost, zlasti ranljivih ekosistemov in
skupnosti. Obalna območja Sredozemlja so posebej ogrožena
zaradi dviga gladine morja in stopnjevanja ekstremnih
vremenskih dogodkov, ki so posledica podnebnih sprememb. S
tem se povečuje tudi tveganje za poplave, vdor slane vode in
erozijo obale. Z integracijo ukrepov za prilagajanje in
zmanjševanje tveganja nesreč na lokalni, nacionalni in
makroregionalni ravni je mogoče doseči številne družbenogospodarske in okoljske koristi. Uspešnost ukrepanja je odvisna
predvsem od participacije skupnosti ter vzpostavljanja globlje
ravni sodelovanja pri sooblikovanju in soupravljanju ukrepov.
Na osnovi analize literature smo v prispevku poudarili
pomanjkanje raziskav o participaciji deležnikov pri udejanjanju
ukrepov na ekosistemih temelječega prilagajanja. Z analizo
praktičnega projekta pa smo prikazali uporabnost pristopa
participacije pri načrtovanju prilagajanja obalnih zavarovanih
območij in lokalnih skupnosti.
Ključne besede: ekosistemi, podnebne spremembe, participacija, obalna območja
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 647
Celotno besedilo (21,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
290. |
