281. Generative AI in Inclusive Classrooms : Enhancing Social Interactions, Personalised Learning, and Metacognitive SkillsDan Li, Narina A. Samah, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: In this study, the researcher conducted a systematic literature review to investigate the pioneering potential of generative artificial intelligence (GAI) tools and technologies to cater to diverse learning needs in inclusive classrooms. The research was based on social constructivist, human–machine learning collaborative learning, and metacognitive theories and was designed to address three major concerns: the social hindrances faced by students with diverse learning needs during collaborative tasks in inclusive classrooms, the inability of students with learning difficulties’ to participate equally when using GAI tools, and the potential implications of GAI tools for students struggling with metacognitive skill development. The investigation was based on a thematic analysis of 20 scholarly research articles drawn from Scopus, Web of Science, and Google Scholar following PRISMA. Commonalities in the data were identified using colour coding techniques. The results revealed that GAI tools improve communication skills by breaking down cultural and linguistic barriers, which gives neurodivergent learners equitable opportunities to participate in peer interactions. GAI tools can increase reflective thinking, encourage creative problem-solving, and aid in developing structured and planned groups within a stipulated time. GAI tools effectively reduce cognitive load, improve focus, facilitate goal-driven learning, and provide personalised assistance through adaptive scaffolding that addresses learners’ multimodal needs. These tools help in deskilling by providing scaffolding and fostering gradually increasing independence. Further research can be conducted to explore the long-term impact of GAI on students and open up new possibilities for addressing the limitations of current GAI technology in inclusive pedagogy.
Ključne besede: inclusive classrooms, students with diverse learning needs, GAI tools, students with learning disabilities, metacognitive skills
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2025; Ogledov: 109; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (1,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
282. The Conception and Practice of Assessment from the Perspective of Primary Education Teachers in CroatiaAlena Letina, Suzana Tomaš, Alma Škugor, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: This paper presents the results of a study aimed at examining Croatian primary education teachers’ conceptions of assessment and the correlation between these conceptions and the implementation of assessment in their teaching practice. The analysis of teachers’ conceptions includes considerations of the reliability and importance of assessment, its role in fostering students’ development, the perception of assessment as a tool for ensuring the quality of school and teacher performance, and its role in preparing students for examinations. The study also examines teachers’ assessment practices, analyzing whether they predominantly focus on formative assessment thus fostering student development, or on summative assessment by preparing students for test-related tasks. The research was conducted on a sample of 261 primary education teachers in Croatia. The findings reveal a statistically significant correlation between teachers’ perceptions of assessment and its implementation in teaching. Teachers who perceive assessment as important for students’ personal development are more likely to employ formative assessment in their teaching. Based on the results, the study discusses implications for practice and possibilities for improving the perception and implementation of assessment in primary education, emphasizing the potential of assessment to promote holistic student development.
Ključne besede: formative assessment, teacher's self assessment, fostering student development, summative assessment, purpose of assessment
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2025; Ogledov: 135; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1017,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
283. Izzivi uporabe umetne inteligence pri študijski analizi družboslovnih besedilŽiva Kos, Jasna Mažgon, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vse pogostejša uporaba umetne inteligence v izobraževanju, zlasti velikih jezikovnih modelov (v nadaljevanju VJM, konkretno ChatGPT in Microsoft Copilot), prinaša tako izzive kot priložnosti. Ti VJM lahko izvajajo naloge, ki zahtevajo obdelavo naravnega jezika, od odgovarjanja na vprašanja do reševanja problemov. Vključevanje VJM v izobraževanje odpira vrsto dilem glede verodostojnosti in zanesljivosti informacij, vloge učitelja, narave učenja ipd., pri čemer je v ospredju potreba po vodeni uporabi VJM v procesih izobraževanja. Prispevek se osredotoča na uporabo VJM pri analizi družboslovnih in humanističnih besedil. V pilotni raziskavi smo primerjali epistemološke in metodološke pristope VJM s tradicionalno, samostojno analizo literature (poglobljeno branje) in razlike v rezultatih. Raziskava, izvedena s 17 študenti prvega letnika magistrskega študija sociologije, razkriva, da VJM sicer lahko optimizirajo oblikovanje povzetkov in zagotavljanje osnovnih informacij, a hkrati postavljajo pod vprašaj poglobljenost in nepristranskost vsebine. Ob tem smo raziskovali, kako hibridni pristop, ki združuje orodja umetne inteligence s tradicionalnimi metodami branja in poglobljene analize, ponuja obetaven način za izboljšanje strategij učenja in poučevanja ter lahko izboljša kritične analitične spretnosti, ki so ključne za didaktiko v digitalni dobi.
Ključne besede: veliki jezikovni modeli, hibridni pristop, refleksija, didaktika sociologije, analiza besedil
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2025; Ogledov: 124; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1004,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
284. Systematic review of digital writing assistants in EFL writing instructionKarmen Pižorn, Melita Lemut Bajec, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Digital writing assistants that deliver Automated Written Corrective Feedback (AWCF) have emerged as valuable tools for reducing teachers’ workload by lessening the time and effort required to provide feedback. When implemented effectively, these tools can enhance students’ writing quality, foster a more holistic understanding of the writing process, and enable learners to revise and correct their work independently. This systematic literature review, conducted in accordance with the PRISMA 2020 protocol, synthesises research on the role of digital writing assistants in providing AWCF. It reviews 22 peer-reviewed English-language papers published between 2018 and 2023, which examine these tools in the context of developing EFL students’ writing skills, in comparison with traditional teacher-generated feedback or in hybrid approaches combining both. The participants in the studies were undergraduates majoring in EFL, along with graduates from other disciplines. The writing tasks focused mainly on essay writing but also included paragraph and research paper writing. The findings highlight that students particularly value the immediacy and accuracy of feedback, which typically addresses areas such as grammar, sentence structure, idea development, word choice, style, cohesion, and coherence. Users receive error corrections and suggested improvements through various methods, including markers, highlighting, meta-linguistic comments, direct suggestions, and interactive lessons. Although occasional false positives occur, the tools are generally perceived as effective in improving students’ writing performance. Importantly, the results support hybrid approaches and underscore the teacher’s vital role in mediating the process. In sum, AWCF writing assistants should be systematically integrated into classroom instruction as supplementary tools, aligned with learning outcomes and supported by clear guidance on interpreting and applying feedback.
Ključne besede: automated written corrective feedback, English language, second/ foreign language, writing skills
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2025; Ogledov: 143; Prenosov: 69
Celotno besedilo (280,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
285. Digitalno podprto učenje študentov s specifičnimi učnimi težavami v visokošolskem izobraževanjuMilena Košak Babuder, Mojca Poredoš, Karmen Pižorn, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Učenje v visokošolskem izobraževanju predstavlja za študente s specifičnimi učnimi težavami (SUT) poseben izziv, saj se soočajo s primanjkljaji na področjih pozornosti, pomnjenja, fonološkega procesiranja, jezikovnega izražanja in izvršilnih funkcij. Visokošolski učitelji, ki uporabljajo tradicionalne pristope k poučevanju, ki temeljijo na frontalnem poučevanju, pomnjenju in standardiziranem ocenjevanju, s takim načinom poučevanja pogosto ne prepoznajo raznolikosti učnih profilov ter s tem ustvarjajo ovire za enakovredno sodelovanje študentov s SUT v izobraževalnem procesu. Prispevek osvetljuje vlogo digitalno podprtega učenja kot ključnega elementa pri premostitvi teh ovir ter poudarja pomen koncepta univerzalne zasnove učenja, ki spodbuja fleksibilnost, dostopnost in aktivno vključevanje vseh študentov. Uporaba digitalnih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, omogoča individualizirane učne poti, prilagojene načine predstavitve vsebin ter alternativne oblike izražanja znanja, kar prispeva k večji učinkovitosti in pravičnosti študijskega procesa. Kljub številnim prednostim prispevek opozarja tudi na izzive pri implementaciji, kot so pomanjkljiva usposobljenost pedagoškega kadra, tehnične omejitve ter nevarnost pretiranega zanašanja na digitalna orodja. Prispevek ne ponuja neposrednih izhodišč, temveč skozi analizo prednosti in slabosti digitalno podprtega učenja odpira prostor za nadaljnji razmislek in raziskovanje, s ciljem spodbuditi sistemske spremembe v visokošolskem prostoru.
Ključne besede: digitalne tehnologije, univerzalno zasnovano učenje, dostopnost
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2025; Ogledov: 125; Prenosov: 105
Celotno besedilo (292,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
286. Jezikovno popravljanje v digitalnem okolju : kvalitativna študija z učiteljicami in učitelji slovenščineŠpela Arhar Holdt, Tina Munda, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja kvalitativno raziskavo o izkušnjah, potrebah in preferencah uporabe digitalnih orodij za jezikovno pregledovanje in popravljanje pisnih besedil pri pouku slovenščine. V raziskavi je sodelovalo 18 učiteljev in učiteljic slovenščine z različnih vrst šol (osnovnih šol, strokovnih in poklicnih šol ter gimnazij). Učitelji so se seznanili z orodjem za jezikovno pregledovanje v programu Microsoft Word in novorazvitim orodjem za strojno popravljanje slovenskih besedil, nato pa so v strukturiranih intervjujih poročali o svojih izkušnjah z digitalno podprtim popravljanjem, preferencah glede funkcionalnosti in vizualizacije strojnega popravljanja ter stališčih glede vloge generativne umetne inteligence v procesu razvoja pisne zmožnosti učencev. Rezultati so razkrili ključne pomanjkljivosti strojnih rešitev, kot sta omejena natančnost in prilagodljivost pedagoškim potrebam (vizualizacija jezikovnih popravkov, vrsta in količina popravkov za prikaz, podajanje povratne informacije, možnost formativnega spremljanja itd.). Na drugi strani so rezultati ponudili uvid v tista mesta popravljanja, kjer bi bila digitalna podpora najbolj učinkovita in zaželena. Ugotovitve dajejo vpogled v omejitve obstoječih tehnologij in smernice za razvoj naprednejših digitalnih rešitev, prilagojenih potrebam učiteljev v izobraževalnem procesu
Ključne besede: jezikovni popravki in povratna informacija, strojno popravljanje, digitalno spremljanje, učiteljsko mnenje
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2025; Ogledov: 125; Prenosov: 55
Celotno besedilo (751,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
287. Popravljanje pisnih besedil učencev in dijakov pri različnih predmetih : vpogled v rezultate ankete učiteljevLara Godec Soršak, Alenka Rot Vrhovec, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Temeljni cilj projekta PROP (Empirična podlaga za digitalno podprt razvoj pisne jezikovne zmožnosti) je bil podpreti učitelje pri popravljanju pisnih izdelkov učencev, in sicer s pripravo digitalnega orodja za popravljanje oz. odpravljanje jezikovnih napak. V okviru projekta smo med drugim med učitelji na osnovnih in srednjih šolah izvedli anketo o tem, kako popravljajo pisna besedila učencev. V prispevku je predstavljen le del rezultatov obsežnega anketnega vprašalnika, povezan z raziskovalnima vprašanjema, kako učitelji popravljajo pisna besedila učencev in kako jim dajejo povratno informacijo ter ali se to povezuje s predmetom, ki ga učitelji poučujejo (slovenščina, razredni pouk, drugi predmeti). Rezultati ankete so pokazali, da učitelji popravljajo pisna besedila učencev in za to porabijo tudi več kot 10 ur na mesec ter da obstaja statistično pomembna povezanost med popravljanjem besedil in dajanjem povratne informacije s predmetom, ki ga učitelji poučujejo – temu se bolj posvečajo učitelji slovenščine in nato učitelji razrednega pouka kot učitelji drugih predmetov. Ugotovitve omogočajo vpogled v navade učiteljev pri popravljanju pisnih besedil učencev in potrjujejo potrebo po zasnovi digitalnega orodja za popravljanje jezikovnih napak v slovenščini.
Ključne besede: popravljalna povratna informacija, pouk, dostopnost, digitalno orodje
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2025; Ogledov: 167; Prenosov: 51
Celotno besedilo (312,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
288. Dati skozi ali prestati? : napake in jezikovne variante v rabi večbesednih enot pri samostojnem tvorjenju besedil v osnovni in srednji šoliPolona Gantar, Mija Bon, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku opišemo težave pri rabi večbesednih enot (VBE), ki jih imajo učenci in dijaki pri samostojnem tvorjenju besedil. Pri tem izhajamo iz učiteljskih popravkov v korpusu Šolar 3.0 in jezikovnih odločitev pri izdelavi učne množice Šolar-Eval. V raziskavi smo nabor problemov kategorizirali glede na tip alternativne jezikovne ubeseditve (izrazne, leksikalne in kontekstualne), tip VBE (stalne zveze, frazeološke enote, kolokacije, skladenjske zveze) ter glede na to, ali gre za variantno ali napačno ubeseditev. V jeziku je stvari mogoče povedati na različne načine, zato tudi ni enoznačnih popravkov, hkrati pa se spekter besednozvezne problematike razteza od napak na eni strani, ki so razmeroma redke in imajo za posledico nerazumevanje, napačno razumevanje oz. z vidika rojenega govorca nepričakovano izbiro, do variant na drugi strani, pri katerih obstaja (še) druga ubeseditev istega sporočila. Prepoznavanje omenjenih ubeseditev omogoča oblikovanje povratne informacije v smislu pravilnejše, slogovno in kolokacijsko ustreznejše ubeseditve, kot tudi prepoznavanje alternativnih ubeseditev, ki v jeziku delujejo bolj ali manj enakovredno, kar je mogoče ugotavljati s pomočjo referenčnega korpusa. Ključne besede: popravljanje
Ključne besede: popravljanje šolskih besedil, jezikovna varianta, jezikovna napaka, povratna učiteljska informacija, večbesedne enote, frazeološke enote, kolokacije, skladenjske zveze
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2025; Ogledov: 116; Prenosov: 51
Celotno besedilo (275,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
289. Prvi koraki do seznama temeljnega šolskega besediščaIztok Kosem, Eva Pori, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku obravnavamo izdelavo seznama temeljnega šolskega besedišča za slovenski jezik, ki bi bil primerljiv s podobnimi seznami, kot jih poznamo za angleščino in druge jezike. Takšni seznami ne služijo le za izboljšavo učnih gradiv in jezikovnih orodij za slovenščino, temveč lahko prispevajo tudi k nadgradnji učnih gradiv za druge predmete in k oblikovanju učnih ciljev. V uvodnem delu najprej ponudimo pregled obstoječih seznamov besed za tuje jezike, nato pa predstavimo relevantne obstoječe sezname za slovenščino, s poudarkom na referenčnem seznamu splošnega besedišča in dveh seznamih učbeniškega besedišča. Sledi podrobna predstavitev relevantnih aktualnih korpusnih virov na področju slovenščine v šolskem okolju. Nato izvedemo analizo obstoječih seznamov besed za slovenščino, v kateri jih primerjamo med sabo in s seznami besed iz relevantnih korpusov, pri čemer preučujemo skladnosti in razlike v zajetju ključnih besed. Izkaže se, da ima vsak seznam določene pomanjkljivosti, poleg tega pa je treba upoštevati razliko med recepcijo in produkcijo. Opravimo tudi diahrono analizo izbranega vzorca besed iz korpusov učbenikov in šolskih izdelkov, ki razkrije spremembe v rabi besed ne zgolj na časovni, temveč tudi na pomenski ravni. V zaključku povzamemo glavne ugotovitve raziskave in izpostavimo predloge za nadaljnje raziskave, ki bi lahko prispevale k izdelavi celovitega in funkcionalnega seznama temeljnega šolskega besedišča za slovenski jezik.
Ključne besede: seznami besed, raba jezika v šoli, korpus Šolar, korpus Učbeniki
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2025; Ogledov: 136; Prenosov: 59
Celotno besedilo (697,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
290. Adjuvant treatment with empagliflozin or semaglutide increases endothelial progenitor cells in subjects with well-controlled type 1 diabetes mellitusMaja Navodnik-Preložnik, Katarina Reberšek, Katarina Klinar, Andrej Janež, Helena Podgornik, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Circulating endothelial cells (CECs) and endothelial progenitor cells (EPCs) are promising markers of vascular damage and endothelial regeneration potential. We focused on the detection of CECs and EPCs using flow cytometry with regard to analytical challenges and its suitability for routine testing. As part of a clinical validation, CECs and EPCs were measured in blood samples from 83 subjects with type 1 diabetes (T1DM), evaluating an adjuvant intervention with two different antidiabetic drugs, empagliflozin (N = 28) and semaglutide (N = 29). Both groups receiving adjuvant therapy were compared with the insulin-only group (N = 26) at two time points: before the start of therapy and after 12 weeks of adjuvant therapy. All three groups were comparable regarding demographic characteristics and concomitant risk factors. Absolute and relative endothelial cell count at baseline were low and comparable to those of healthy individuals. In the group receiving empagliflozin or semaglutide, a significant increase in EPC was observed after 12 weeks of treatment. We demonstrated that EPCs have the potential to serve as markers for monitoring the efficacy of adjuvant therapy in T1DM patients. However, before their implementation in clinical practice, the flow cytometry protocol for CEC and EPC identification and quantification must be standardized.
Ključne besede: flow cytometry, type 1 diabetes mellitus, endothelial progenitor cells
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2025; Ogledov: 181; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
