Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


1711 - 1720 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran168169170171172173174175176177Na naslednjo stranNa konec
1711.
Zgodnje odkrivanje raka dojk
Miljeva Rener, 2004, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 242; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (30,18 KB)

1712.
Not another hillshade: alternatives which improve visualizations of bathymetric data
Ana Novak, Sašo Poglajen, Marko Vrabec, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Increasing awareness of the importance of effective communication of scientific results and concepts, and the need for more accurate mapping and increased feature visibility led to the development of novel approaches to visualization of high-resolution elevation data. While new approaches have routinely been adopted for land elevation data, this does not seem to be the case for the offshore and submerged terrestrial realms. We test the suitability of algorithms provided by the freely-available and user-friendly Relief Visualization Toolbox (RVT) software package for visualizing bathymetric data. We examine the algorithms optimal for visualizing the general bathymetry of a study area, as well as for highlighting specific morphological shapes that are common on the sea-, lake- and riverbed. We show that these algorithms surpass the more conventional analytical hillshading in providing visualizations of bathymetric data richer in details, and foremost, providing a better overview of the morphological features of the studied areas. We demonstrate that the algorithms are efficient regardless of the source data type, depth range, resolution, geographic, and geological setting. The summary of our results and observations can serve as a reference for future users of RVT for displaying bathymetric data.
Ključne besede: bathymetry, RVT, visualization, hillshade, geomorphology, marine geology, multibeam
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 321; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (15,49 MB)

1713.
Stereotaktična biopsija - cytoguide
Gregor Novak, Tomaž Vargazon, Beti Jokan, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Rak dojke je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Mamografija je pomembna pri zgodnjem odkrivanju raka v dojkah. Z mamografijo lahko odkrijemo rak dojke v zgodnjem ali celo preinvazivnem stadiju. Najzaneslivejša metoda, skatero pojasnimo naravo patološkega procesa, je odvzem tkiva in mikroskopska preiskava. Netipljive lezije, ki so vidne na mamografskih posnetkih, so dostopne stereotaktični biopsiji. Lego tumorja in mesto punkcije nam izračuna računalnik. Natančna in hitra markacija tumorja je odvisna od znanja in izkušenj inženirja radiologije: Na osnovi rezultatov citološke in (ali) histološke punkcije se operater in radiolog odločita za odstranitev tumorja. Radiolog markira tumor z žico, barvilom ali radioaktivnim izotopom.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 325; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (901,13 KB)

1714.
Ciljana kompresija in povečava
Patricija Špeh, Andreja Kokot, Brigita Hudales, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Ciljano kompresijo in povečavo uporabljamo, kadar želimo razjasniti sumljive nepravilnosti, ki so vidne na osnovnih mamogramih. Ciljana kompresija nam omogoči razmik tkiva, medtem ko povečavo največkrat uporabljamo za boljši prikaz mikrokalcinacij. Včasih pa obe kombiniramo.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 283; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (516,10 KB)

1715.
Dodatne projekcije (cleveage, tangencialna projekcija, slikanje vsadkov, moška dojka)
Andreja Kokot, Brigita Hudales, Patricija Špeh, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: V prispevku so opisana specialna slikanja, ki jih uporabljamo pri mamografijah. Mednje sodijo: cleavage, tangencialna projekcija, slikanje vsadkov in moške dojke. Z natančno tehnično izvedbo teh preiskav marsikdaj lahko rešimo nadaljno diagnostiko in operativno obdelavo.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 345; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (824,11 KB)

1716.
ML, LM, XCC, rolled-on projekcije
Brigita Hudales, Andreja Kokot, Patricija Špeh, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: V poglavju opisujem dodatne projekcije za slikanje dojke, med katere spadajo naslednje projekcije: - stranska mediolateralna projekcija ML - stranska lateromedialna projekcija LM - pretirano medialna projekcija XCCM - pretirano lateralna projekcija XCCL - rolled-on ali zavrtena projekcija V praksi med opisanimi projekcijami največkrat izvajamo ML projekcijo, sledita obe XCC projekciji. Pred izvajanjem projekcije vedno pripravimo kaseto ustreznega formata (18x24 ali 24x30), namestimo rentgensko cev v ustrezen položaj in izberemo ustrezno ekspozicijo. Dojko poskušamo vedno dobro komprimirati. Pri projekcijah sta posebej pomembna natančnost in seveda tudi sodelovanje pacientke, kajti le obojestranski trud da rezultat- kakovosten in diagnostičnouporaben rentgenogram; to pa je zelo pomembno za zgodnje odkrivanje sprememb na dojkah.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 281; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

1717.
Različne stiske ob mamografiji
Marija Vegelj-Pirc, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: V članku so opisani psihološki vidiki mamografije, pri čemer ne gre zgolj za izdelavo rentgenske slike, temveč za srečanje z žensko v stiski, ki potrebuje varnost, zaupanje in vzpodbudo. Za razumevanje in prepoznavanje doživljanja žensk so poleg teoretične razlage prikazani tudi nekateri klinični primeri. V postopku mamografiranja je poudarjen celostni pristop, za kar je potrebno znati prepoznavati in razreševati tudi lastno doživljanje in lastne stiske.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 307; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (368,79 KB)

1718.
Najpogostejše bolezni dojk in njihove mamografske značilnosti
Breda Jančar, Igor Kocijančič, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Radiološki inženir, ki se ukvarja z mamografsko diagnostiko, potrebuje osnovnoznanje o boleznih dojk. To je zlasti pomembno pri dodatnih slikovnih diagnostičnih postopkih, ki zahtevajo timski pristop. Zato so v sestavku na kratko opisane najpogostejše bolezni dojk s poudarkom na njihovih mamografskihznačilnostih.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 417; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (381,17 KB)

1719.
Mamografski videz normalne dojke
Kristijana Hertl, Miljeva Rener, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Mamografski videz normalne dojke je pri vsaki ženski različen, čeprav imajo nekatere normalne anatomske strukture na mamogramu svojo značilno podobo. Na količino žleznega, vezivnega tkiva in maščobe ter na razmerje med njimi vplivaveč dejavnikov, na primer: starost ženske, menstrualni ciklus, nosečnost, hormonska substitucija.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 309; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

1720.
Anatomija in histologija dojke
Raja Gošnak Dahmane, Andrej Cör, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Dojki (mammae) sta parni kožni žlezi. Pri moškem ostaneta rudimentarni vse življenje, pri ženskah pa sta nerazviti pred puberteto, po puberteti rasteta in se diferencirata, najbolj sta razviti v zadnjih mesecih nosečnosti in med laktacijo ter usahneta po menopavzi. Dojka je zgrajena iz žleznega parenhima in vezivne strome ter interlobularnega maščobnega tkiva. Sestavlja jo 15 do 25lobusov. Vsak lobus predstavlja sestavljeno alveolarno žlezo z mlečnim izvodilom. Histološka slika dojke je drugačna v različnih starostnih obdobjih ženske, poleg tega pa se histološka slika spreminja pri ženskah v rodnem obdobju tudi med mesečnim ciklusom. Posebej pomembno za razumevanje zasevanja tumorjev je poznavanje limfne drenaže dojke.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 366; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.88 sek.
Na vrh