61. Ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja v območju Natura 2000 Ličenca pri PoljčanahAjša Alagić, Lado Kutnar, Erika Kozamernik, Valerija Babij, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, Anica Simčič, Ruben Šprah, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Stanje ohranjenosti sestojev habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae) je v Sloveniji precej zaskrbljujoče. V Sloveniji je bilo njegovo stanje ocenjeno kot slabo, trend pa negativen, kar pomeni dodatno možnost poslabšanja. Omenjeni gozdni habitatni tip sodi med prioritetne ali prednostne habitatne tipe, za katere je predvidena posebna skrb Evropske skupnosti. Zaradi njegove majhnosti in fragmentiranosti je pogosto spregledan in tudi neustrezno obravnavan. Z namenom, da bi izboljšali njegovo prepoznavnost in spoznali njegove značilnosti na terenu, smo mu v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji namenili posebno pozornost. V raziskavi smo z uporabo metode terenskega kartiranja podrobneje proučili stanje sestojev habitatnega tipa 91E0* v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Na tak način smo ugotovili, kakšna je površina sestojev tega habitatnega tipa in jo primerjali z obstoječimi conami habitatnega tipa 91E0*. Ugotavljali smo pojavljanje ključnih drevesnih vrst oz. drevesno sestavo sestojev, njihovo pomlajevanje ter vrste pritiskov in groženj za habitatni tip 91E0* na tem območju. Izmed različnih znanih podtipov habitatnega tipa 91E0* smo na tem območju našli predvsem podtip nižinsko črnojelševje, pa tudi fragmente podtipa vrbovja s topolom. Ponekod so se tudi v gozdu pojavljali manjši sestoji vrb in ozkolistnega jesena. Ugotovili smo, da površine sestojev habitatnega tipa 91E0* na območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah dejansko zavzemajo le približno četrtino površine obstoječih con habitatnega tipa. Analiza drevesne sestave sestojev je pokazala predvsem vraščanje smreke v sestojih črnojelševja, le-ta naravno ni prisotna v tem habitatnem tipu. Ugotovili smo, da je na proučevanem območju pomlajevanje črne jelše zelo okrnjeno. Na slabšanje stanja sestojev črnojelševja še dodatno vplivajo različni pritiski in grožnje, kot so bližina kmetijskih površin, odpadki, fragmentacija sestojev črnojelševja, širjenje invazivnih tujerodnih rastlin, vodne regulacije, bližina prometnic, izsuševanje rastišč idr. Stanje ohranjenosti sestojev tega habitatnega tipa je bilo posledično v večini primerov ocenjeno kot neugodno do slabo. Z namenom, da bi se stanje obrečnih gozdov na območju Ličence pri Poljčanah izboljšalo, smo v prispevku predlagali nekaj konkretnih ohranitvenih ukrepov
Ključne besede: habitatni tip, črnojelševje, obrečni gozdovi, terensko kartiranje, stanje ohranjenosti, Alnus glutinosa, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2021; Ogledov: 1778; Prenosov: 621
 Celotno besedilo (1,25 MB) |
62. Go for Mura : upravljanje poplavnih gozdov v območjih Natura 2000 ob MuriŠpela Ambrožič, Gregor Božič, Maarten De Groot, Andreja Ferreira, Tatjana Gregorc, Marjana Hönigsfeld Adamič, Anže Japelj, Andrej Kapla, Marko Kovač, Štefan Kovač, Lado Kutnar, Tom Levanič, Boštjan Mali, Aleksander Marinšek, Zdenka Mazej, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Mitja Skudnik, Gabrijela Triglav Brežnik, Saša Vochl, Al Vrezec, 2017, strokovna monografija Povzetek: Vsebina publikacije na kratko povzema izsledke projekta Go for Mura. Predstavljeni so poplavni in močvirni gozdovi ob Muri, njihov pomen ter različni vidiki omenjenih gozdov, ki so bili raziskani tekom projekta. Predstavljene so ostale aktivnosti projekta .
Ključne besede: Natura 2000, gospodarjenje, poškodovanost gozdov, poplavni gozd, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.01.2021; Ogledov: 1731; Prenosov: 523
Celotno besedilo (2,27 MB) |
63. Razmejitev provenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst v Sloveniji na osnovi ekoloških regijLado Kutnar, Mitja Zupančič, Dušan Robič, Nina Zupančič, Sašo Žitnik, Tone Kralj, Irena Tavčar, Mojca Dolinar, Ciril Zrnec, Hojka Kraigher, 2002, strokovni članek Povzetek: Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, ki je bil sprejet junija 2002, v skladu z Direktivo EU o gozdnem reprodukcijskem materialu, zahteva določitev provenienčnih območij za pridobivanje in uporabo gozdnega reprodukcijskega materiala. V prispevku je predstavljen predlog oblikovanja ekoloških regij in podregij, ki so osnova za predlagano razmejitev provenienčnih območij. Meje ekoloških regij so lahko prehodne ali mozaično razporejene. Zaradi lažjega določanja provenienčnih območij na terenu in lažjega nadzora nad sadnjo oziroma setvijo so meje provenienčnih območij čimbolj prilagojene gospodarsko-ureditvenim in administrativnim mejam, ki so po možnosti označene na terenu. Predstavljene so osnove za oblikovanje in predlog razmejitve 7 provenienčnih območij, razdeljenih na štiri višinske pasove.
Ključne besede: ekološka regija, provenienčno območje, fitogeografska delitev, gozdni reprodukcijski material, uporaba, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1537; Prenosov: 571
Celotno besedilo (1,97 MB) |
64. Towards a better early detection and rapid response system against invasive alien species in forestsMaarten De Groot, Jana Kus Veenvliet, Nikica Ogris, Aleksander Marinšek, Lado Kutnar, 2020, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: invasive alien species, plant health, tree health, forest health, early warning, rapid response
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2020; Ogledov: 1515; Prenosov: 828
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
65. Effects of various cutting treatments and topographic factors on microclimatic conditions in Dinaric fir-beech forestsJanez Kermavnar, Mitja Ferlan, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Andrej Kobler, Lado Kutnar, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Forest microclimate is strongly affected by local topography and management activities, as these directly alter overstory structure. In the present work we analysed the dependence of observed patterns of spatio-temporal microclimatic variations on topographic, canopy- and management-related factors. A forestry experiment was conducted in managed fir-beech forests in the Dinaric Mountains (Slovenia), which are characterized by rugged karstic terrain with numerous sinkholes. In 2012, cutting treatments representing a range in the intensity of overstory removal were performed: uncut controls (CON), 50% cut of stand growing stock (intermediate management intensity % IMI) and 100% cut (high management intensity % HMI) creating 0.4 ha canopy gaps. Fine-scale variation in aspect and slope and its effects on microclimate was assessed by comparing central, south-facing and north-facing within-sinkhole positions. We measured microclimatic variables (air temperature % T, relative humidity % RH) 0.5 m above the ground over three consecutive post-treatment growing seasons. Microclimatic variables showed an increase (T and vapour pressure deficit % VPD) or decrease (RH) with management intensity. Daily Tmax and VPDmax in HMI treatment were up to 5.9°C (on average 3.5°C) and up to 1.4 kPa (on average 0.6 kPa) higher than those in CON treatment, respectively, whereas daily RHmin was up to 22.7 (on average 13.0) percentage points lower. Regarding intra-seasonal patterns, microclimatic differences between treatments were largest during the summer. South-facing plots in the HMI treatment overall exhibited the most extreme conditions, i.e. the highest Tmax and lowest RHmin. Differences in microclimate between treatments were strongly modulated by canopy cover. The results also suggest that overstory removal increases topography-mediated variation in microclimate, as evidenced by significant differences in T, RH and VPD along the fine-scale topographic gradient within the created canopy gaps.
Ključne besede: tree cutting, air temperature, relative humidity, vapour pressure deficit, karst topography, canopy cover
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2020; Ogledov: 1438; Prenosov: 628
Celotno besedilo (1,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
66. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2019Mitja Ferlan, Andrej Grah, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, Matej Rupel, Primož Simončič, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, stanje gozdov, zdravstveno stanje krošenj, popis povzročiteljev poškodb, meteorološke meritve, osutost dreves, poročila, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2020; Ogledov: 3099; Prenosov: 1088
Celotno besedilo (8,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
67. Opozorilni seznam potencialno invazivnih tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih in možne poti vnosa teh vrstMaarten De Groot, Lado Kutnar, Dušan Jurc, Nikica Ogris, Andreja Kavčič, Aleksander Marinšek, Jana Kus Veenvliet, Andrej Verlič, 2017, strokovni članek Ključne besede: invazivne tujerodne vrste, migracija, gozdarska zakonodaja, opozorilni seznami, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1612; Prenosov: 980
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
68. 30 let spremljanja stanja gozdov v SlovenijiGregor Božič, Matjaž Čater, Mitja Ferlan, Maarten De Groot, Tine Hauptman, Domen Finžgar, Katarina Flajšman, Anže Japelj, Dušan Jurc, Milan Kobal, Marko Kovač, Hojka Kraigher, Lado Kutnar, Tom Levanič, Aleksander Marinšek, Nikica Ogris, Matej Rupel, Primož Simončič, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Mihej Urbančič, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Saša Vochl, Marjana Westergren, Daniel Žlindra, 2015, znanstvena monografija Ključne besede: gozdarstvo, monitoring gozdov, zborniki, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2020; Ogledov: 2322; Prenosov: 618
Celotno besedilo (3,81 MB) |
69. Obvladovanje tveganj pri gospodarjenju s smreko v gozdovih Slovenije : zaključno poročilo projekta V4-1614Tom Levanič, Lado Kutnar, Andrej Kobler, Aleksander Marinšek, Matjaž Čater, Gregor Božič, Marjana Westergren, Maarten De Groot, Jernej Jevšenak, Samo Stopar, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, smreka, Slovenija, smrekovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 27.05.2020; Ogledov: 1838; Prenosov: 755
Celotno besedilo (11,73 MB) |
70. Patterns of understory community assembly and plant trait-environment relationships in temperate SE European forestsJanez Kermavnar, Lado Kutnar, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: We analyzed variation in the functional composition and diversity of understory plant communities across different forest vegetation types in Slovenia. The study area comprises 10 representative forest sites covering broad gradients of environmental conditions (altitude, geology, light availability, soil type and reaction, nutrient availability, soil moisture), stand structural features and community attributes. The mean and variation of the trait values were quantified by community-weighted means and functional dispersion for four key plant functional traits: plant height, seed mass, specific leaf area and leaf dry matter content. At each study site, forest vegetation was surveyed at two different spatial scales (4 and 100 m2 ) in order to infer scale-dependent assembly rules. Patterns of community assembly were tested with a null model approach. We found that both trait means and diversity values responded to conspicuous gradients in environmental conditions and species composition across the studied forests. Our results mainly support the idea of abiotic filtering: more stressful environmental conditions (e.g., high altitude, low soil pH and low nutrient content) were occupied by communities of low functional diversity (trait convergence), which suggests a selective effect for species with traits adapted to such harsh conditions. However, trait convergence was also detected in some more resource-rich forest sites (e.g., low altitude, high soil productivity), most likely due to the presence of competitive understory species with high abundance domination. This could, at least to some extent, indicate the filtering effect of competitive interactions. Overall, we observed weak and inconsistent patterns regarding the impact of spatial scale, suggesting that similar assembly mechanisms are operating at both investigated spatial scales. Our findings contribute to the baseline understanding of the role of both abiotic and biotic constraints in forest community assembly, as evidenced by the non-random patterns in the functional structure of distinct temperate forest understories.
Ključne besede: functional composition, functional diversity, ecological gradients, abiotic filtering, trait convergence, trait divergence, spatial scale, forest ground-layer vegetation, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 26.05.2020; Ogledov: 2047; Prenosov: 1348
Celotno besedilo (4,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
