1. Ocena pridobljenih let življenja v populacijskih presejalnih programih za rakaVesna Zadnik, Maja Pohar Perme, Tina Žagar, Bor Vratanar, Katja Jarm, Katarina Lokar, Maja Jurtela, Sonja Tomšič, 2024, strokovni članek Povzetek: Zaradi možnih negativnih zdravstvenih posledic presejalnih programov in velikih sredstev, vloženih vanje, je pomembno spremljati njihovo učinkovitost. Umrljivost v ciljni populaciji je eden od kazalnikov, ki služi za prikaz dolgoročne učinkovitosti organiziranih populacijskih presejalnih programov – po 10 do 20 letih se pričakuje padec umrljivosti v ciljni populaciji za 20 % do 30 %. Ena od glavnih omejitev kazalnika umrljivosti je, predvsem pri rakih z dobrim preživetjem, da pokaže učinkovitost presejanja šele v daljšem časovnem obdobju. Mnogokrat se zato za oceno učinkovitosti populacijskih presejalnih programov za raka uporablja analiza preživetja, pri kateri so rezultati dostopni prej. Tudi analiza preživetja ima svoje omejitve, saj se lahko v rezultate prikradejo številne pristranosti (npr. pristranost časa trajanja, prednosti in prediagnosticiranja). Nedavno smo slovenski raziskovalci predlagali nov analitični pristop, ki omogoča primerjavo preživetja pri rakih, ki so oz. niso odkriti v presejalnem programu, z upoštevanjem vseh pomembnih pristranosti. Izračunana preživetja so osnova za izračun pridobljenih let življenja, to je mere, ki izraža dodatno število let življenja, ki bi jih osebe preživele zaradi vključitve v presejalni program.V testnem primeru smo ocenili učinke uvedbe Državnega prese-jalnega program za raka dojk DOR A, ki smo ga prvim prebival-kam ponudili leta 2008, na celotno populacijo pa je bil razširjen leta 2018. Ženske, ki so bile povabljene v program DOR A v obdobju 2008–2018, so do leta 2022 pridobile skupaj 90,6 leta življenja, če bi bile v program DOR A že od leta 2008 vključene vse ženske, pa bi pridobile 552,7 leta življenja. Z vsakim dodatnim letom opazovanja, ko posamezne ženske od vključitve v program DOR A preživijo, se seštevek pridobljenih let življenja poveča.Nova metoda bo v pomoč pri upravljanju obstoječih presejalnih programov za raka, njihovi promociji in vrednotenju učinkov pri spremembah presejalnih politik.
Ključne besede: presejalni programi, kakovost, register raka
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 73
 Celotno besedilo (2,41 MB) |
2. Impact of the COVID-19 epidemic on cancer burden and cancer care in Slovenia : a follow-up studyTina Žagar, Sonja Tomšič, Vesna Zadnik, Nika Bric, Mojca Birk, Blaž Vurzer, Ana Mihor, Katarina Lokar, Irena Oblak, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: In Slovenia, cancer care services were exempt from government decrees for COVID-19 containment. Nevertheless, cancer control can be impacted also by access to other health services and changes in health-seeking behaviour. In this follow up study, we explored changes in cancer burden and cancer care beyond the first months after the onset of the COVID-19 epidemic.Materials and methods. We analysed routinely collected data for the period January 2019 through July 2022 from three sources: (1) pathohistological and clinical practice cancer notifications from two major cancer centres in Ljubljana and Maribor (source: Slovenian Cancer Registry); (2) referrals issued for oncological services (source: e-referral system); and (3) outpatient appointments and diagnostic imaging performed (source: administrative data of the Institute of Oncology Ljubljana – IOL). Additionally, changes in certain clinical and demographic characteristics in patients diagnosed and treated during the epidemic were analysed using the Hospital-Based Cancer Registry of the IOL (period 2015–2021).Results. After a drop in referrals to follow-up cancer appointments in April 2020, in June-August 2020, there was an increase in referrals, but it did not make-up for the drop in the first wave; the numbers in 2021 and 2022 were even lower than 2020. Referrals to first cancer care appointments and genetic testing and counselling increased in 2021 compared to 2019 and in 2022 increased further by more than a quarter. First and follow-up outpatient appointments and cancer diagnostic imaging at the IOL dropped after the onset of the epidemic in March 2020 but were as high as expected according to 2019 baseline already in 2021. Some deficits remain for follow-up outpatients’ appointments in surgical and radiotherapy departments. There were more CT, MRI and PET scans performed during the COVID-19 period than before. New cancer diagnoses dropped in all observed years 2020, 2021 and until July 2022 by 6%, 3% and 8%, respectively, varying substantially by cancer type. The largest drop was seen in the 50−64 age group (almost 14% in 2020 and 16% in 2021), while for patients older than 80 years, the numbers were above expected according to the 2015–2019 average (4% in 2020, 8% in 2021).Conclusions. Our results show a varying effect of COVID-19 epidemic in Slovenia for different types of cancers and at different stages on the patient care pathway – it is probably a mixture of changes in health-seeking behaviour and systemic changes due to modifications in healthcare organisation on account of COVID-19. A general drop in new cancer cases reflects disruptions in the pre-diagnostic phase and could have profound long-term consequences on cancer burden indicators.
Ključne besede: cancer, covid-19, delay in diagnosis
Objavljeno v DiRROS: 25.07.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 68
Celotno besedilo (623,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Trends in population-based cancer survival in SloveniaVesna Zadnik, Tina Žagar, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, Amela Duratović Konjević, Branko Zakotnik, 2021, izvirni znanstveni članek Ključne besede: cancer burden, cancer survival, time trend, cancer registry
Objavljeno v DiRROS: 22.07.2024; Ogledov: 88; Prenosov: 46
Celotno besedilo (693,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Socioeconomic inequalities in cancer incidence in Europe : a comprehensive review of population-based epidemiological studiesAna Mihor, Sonja Tomšič, Tina Žagar, Katarina Lokar, Vesna Zadnik, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Background. Since the end of the previous century, there has not been a comprehensive review of European studies on socioeconomic inequality in cancer incidence. In view of recent advances in data source linkage and analytical methods, we aimed to update the knowledge base on associations between location-specific cancer incidence and individual or area-level measures of socio-economic status (SES) among European adults. Materials and methods. We systematically searched three databases (PubMed, Scopus and Web of Science) for articles on cancer incidence and SES. Qualitative synthesis was performed on the 91 included English language studies, published between 2000 and 2019 in Europe, which focused on adults, relied on cancer registry data and reported on relative risk (RR) estimates. Results. Adults with low SES have increased risk of head and neck, oesophagogastric, liver and gallbladder, pancreatic, lung, kidney, bladder, penile and cervical cancers (highest RRs for lung, head and neck, stomach and cervix). Conversely, high SES is linked with increased risk of thyroid, breast, prostate and skin cancers. Central nervous system and haematological cancers are not associated with SES. The positive gap in testicular cancer has narrowed, while colorectal cancer shows a varying pattern in different countries. Negative associations are generally stronger for men compared to women. Conclusions. In Europe, cancers in almost all common locations are associated with SES and the inequalities can be explained to a varying degree by known life-style related factors, most notably smoking. Independent effects of many individual and area SES measures which capture different aspects of SES can also be observed.
Ključne besede: socioeconomic status, socioeconomic inequality, cancer incidence
Objavljeno v DiRROS: 16.07.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 51
Celotno besedilo (398,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Impact of COVID-19 on cancer diagnosis and management in Slovenia : preliminary resultsVesna Zadnik, Ana Mihor, Sonja Tomšič, Tina Žagar, Nika Bric, Katarina Lokar, Irena Oblak, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: covid-19, oncology, oncology diagnosis, pandemic
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 79
Celotno besedilo (291,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Breast cancer risk based on adapted IBIS prediction model in Slovenian women aged 40-49 years : coul it be better?Tjaša Oblak, Vesna Zadnik, Mateja Krajc, Katarina Lokar, Janez Žgajnar, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: breast surgery, IBIS, prediction models, risk factors
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 50
Celotno besedilo (286,49 KB) |
7. Cancer burden in Slovenia with the time trends analysisVesna Zadnik, Maja Primic-Žakelj, Katarina Lokar, Katja Jarm, Urška Ivanuš, Tina Žagar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background The aim of our study was to describe cancer burden and time trends of all cancers combined, the most frequent as well as the rare cancers in Slovenia. Patients and methods The principal data source was the population-based Cancer Registry of Republic of Slovenia. The cancer burden is presented by incidence and prevalence for the period 1950%2013 and by mortality for years 1985%2013. The time trends were characterized in terms of an average annual percent change estimated by the log-linear joinpoint regression. The Dyba-Hakulinen method was used for estimation of incidence in 2016 and the projections of cancer incidence for the year 2025 were calculated applying the Globocan projection software. Results In recent years, near 14,000 Slovenes were diagnosed with cancer per year and just over 6,000 died; more than 94,000 people who were ever diagnosed with cancer are currently living among us. The total burden of cancer is dominated by five most common cancer sites: skin (non-melanoma), colon and rectum, lung, breast and prostate, together representing almost 60% of all new cancer cases. On average the incidence of common cancers in Slovenia is increasing for 3.0% per year in last decade, but the incidence of rare cancers is stable. Conclusions Because cancer occurs more among the elderly, and additionally more numerous post-war generation is entering this age group, it is expected that the burden of this disease will be growing further, even if the level of risk factors remains the same as today.
Ključne besede: cancer burden, cancer registry, incidence, prevalence
Objavljeno v DiRROS: 24.05.2024; Ogledov: 256; Prenosov: 225
Celotno besedilo (557,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Incidenca raka v prvem letu epidemije covida-19Vesna Zadnik, Tina Žagar, Nika Bric, Mojca Birk, Amela Duratović Konjević, Ana Mihor, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, 2023, strokovni članek Povzetek: Uvod: Število novih diagnoz raka (incidenca) se v Sloveniji v zadnjem desetletju povečuje za povprečno 1,6 % na leto. V letu 2020, prvem letu omejitvenih ukrepov zaradi epidemije covida19, smo s platformo OnKOvid predvideli 3–8-odstotni padec novih diagnoz raka. Namen je predstaviti uradno incidenco raka za Slovenijo za leto 2020 in ugotoviti, kolikšen je bil dejansko manko novih diagnoz raka. Metode: V Registru raka Republike Slovenije smo v skladu z mednarodnimi pravili registrirali vse nove primere raka pri prebivalcih s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Primerjali smo jih z registrirano incidenco za 2019, modelno incidenco za 2020, preliminarnimi rezultati OnKovida in dostopnimi rezultati incidence iz registrov raka iz drugih držav. Rezultati: V letu 2020 je za rakom zbolelo 15.096 oseb v Sloveniji (7.034 žensk, 8.002 moška). Glede na modelno oceno incidence za leto 2020 gre za manko 1.854 oseb (10,9 %; 11,6 % žensk, 10,4 % moških). Pri tem je za 10,5 % manj ugotovljenih rakov v omejenem stadiju, najbolj izrazito v starosti 50–69 let (za 13,2 %). Upad je primerljiv s poročili iz Anglije, ZDA in Kanade ter deloma večji kot na Škotskem in Švedskem. Najbolj izrazit upad novih diagnoz raka ugotavljamo pri nemelanomskem kožnem raku (23 %, najbolj po 50. letu), raku prostate (15,9 %, najbolj v omejenem stadiju), pljučnem raku (8,9 %, 60–64 let, v razširjenem stadiju), raku dojk (8,3 %, 45–64 let), ne-Hodgkinovem limfomu (9 %) in levkemijah (11,6 %). Pri kožnem melanomu, raku debelega črevesa in danke ni bilo primanjkljaja. Zaključek: Upad incidence raka v letu 2020 gre verjetno na račun omejitvenih ukrepov, reorganizacije zdravstva in z zdravjem povezanega vedenja med epidemijo covida-19, beležijo jo v več državah. Med epidemijami je potrebno nemoteno izvajanje onkologije.
Ključne besede: rak, incidenca, register raka, epidemija, covid-19
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2024; Ogledov: 346; Prenosov: 85
Celotno besedilo (301,68 KB) |
9. Breme kožnega melanoma v Sloveniji in kazalniki kakovosti obravnave : poročilo nacionalnega kliničnega registra kožnega melanoma za obdobje 2017-2021Vesna Zadnik, Katarina Lokar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo leta 2018 v okviru Registra raka Republike Slovenije vzpostavili prvi nacionalni onkološki klinični register – klinični register kožnega melanoma. Poleg kazalnikov bremena raka (incidence, prevalence in preživetja), ki jih že 70 let spremljamo v okviru nacionalnega Registra raka, lahko sedaj na populacijski ravni merimo tudi kazalnike kakovosti obravnave bolnikov z melanomov. Kožni melanom sodi med rake, pri katerih incidenca v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča. Število novo zbolelih že presega mejo 600 oseb letno s čimer zavzema kožni melanom 6. mesto med vsemi novo odkritimi raki. Tako po incidenci, kot po umrljivosti je Slovenija zelo visoko na lestvici evropskih držav; po preživetju pa se uvrščamo nad evropsko povprečje. Kazalniki kakovosti obravnave in skladnosti obravnav s smernicami so na voljo za zbolele od leta 2017 naprej. Stroka si je že postavila ciljne vrednosti za vsakega od definiranih kazalnikov - kar nekaj postavljenih ciljev ostaja še pred nami
Ključne besede: rak kože, melanom, register raka
Objavljeno v DiRROS: 16.05.2023; Ogledov: 468; Prenosov: 219
Celotno besedilo (325,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Klinični register otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvuAna Mihor, Vesna Zadnik, Katarina Lokar, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Lorna Zadravec-Zaletel, 2022, strokovni članek Povzetek: V Sloveniji letno za rakom zboli okoli 70 otrok in mladostnikov, mlajših od 20 let. S časom incidenca narašča, preživetje pa se toliko izboljšuje, da posledično pada umrljivost in se povečuje število preživelih, ki zaradi tveganja za pojav poznih posledic potrebujejo doživljenjsko spremljanje. Standardni nabor podatkov Registra raka Republike Slovenije vsebuje preskope podatke za nekatere poglobljene raziskave o raku v otroštvu in mladostništvu ter poznih posledicah pri preživelih. V Registru raka smo zato leta 2020 začeli aktivnosti za vzpostavitev Kliničnega registra otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, ki deluje kot populacijski register z razširjenim naborom podatkov. Njegov osnovni namen je sistematično beleženje poznih posledic zdravljenja raka, zasnovali pa smo ga v dveh modulih. Prvi, ki je namenjen Registru raka, z uporabo pristopa aktivne registracije prek dostopa do elektronskih zapisov o bolnikih Pediatrične klinike Ljubljana ter drugih ustanov omogoča natančen popis bolezni (skladno z mednarodnimi pravili), primarnega zdravljenja (operacije, kumulativne doze posameznih zdravil, kumulativne obsevalne doze, presaditev krvotvornih matičnih celic in druga zdravljenja), morebitnih stranskih učinkov zdravljenja in morebitne ponovitve bolezni, za katero je zdravljenje popisano enako podrobno kot primarno zdravljenje. Prvi modul že vsebuje podatke za incidenčno leto 2019, sledila bo pospešena registracija nadaljnjih let. Drugi modul je namenjen Enoti za ugotavljanje poznih posledic raka Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer bodo zdravniki med obiskom bolnika imeli dostop do vseh zbranih podatkov in možnost prospektivnega beleženja obiskov, opravljenih preiskav, izpolnjenih vprašalnikov in ugotovljenih poznih posledic. Drugi modul je v postopku testiranja uporabniške prijaznosti, razvijamo pa tudi avtomatiziran opis zdravljenja (tako imenovani potni list za preživele) in priporočil za sledenje.
Ključne besede: register raka, klinični register, rak v otroštvu, pozne posledice
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 669; Prenosov: 0 |
