Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Andrej %C5%BDmitek) .

191 - 200 / 437
Na začetekNa prejšnjo stran16171819202122232425Na naslednjo stranNa konec
191.
Effects of various cutting treatments and topographic factors on microclimatic conditions in Dinaric fir-beech forests
Janez Kermavnar, Mitja Ferlan, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Andrej Kobler, Lado Kutnar, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Forest microclimate is strongly affected by local topography and management activities, as these directly alter overstory structure. In the present work we analysed the dependence of observed patterns of spatio-temporal microclimatic variations on topographic, canopy- and management-related factors. A forestry experiment was conducted in managed fir-beech forests in the Dinaric Mountains (Slovenia), which are characterized by rugged karstic terrain with numerous sinkholes. In 2012, cutting treatments representing a range in the intensity of overstory removal were performed: uncut controls (CON), 50% cut of stand growing stock (intermediate management intensity % IMI) and 100% cut (high management intensity % HMI) creating 0.4 ha canopy gaps. Fine-scale variation in aspect and slope and its effects on microclimate was assessed by comparing central, south-facing and north-facing within-sinkhole positions. We measured microclimatic variables (air temperature % T, relative humidity % RH) 0.5 m above the ground over three consecutive post-treatment growing seasons. Microclimatic variables showed an increase (T and vapour pressure deficit % VPD) or decrease (RH) with management intensity. Daily Tmax and VPDmax in HMI treatment were up to 5.9°C (on average 3.5°C) and up to 1.4 kPa (on average 0.6 kPa) higher than those in CON treatment, respectively, whereas daily RHmin was up to 22.7 (on average 13.0) percentage points lower. Regarding intra-seasonal patterns, microclimatic differences between treatments were largest during the summer. South-facing plots in the HMI treatment overall exhibited the most extreme conditions, i.e. the highest Tmax and lowest RHmin. Differences in microclimate between treatments were strongly modulated by canopy cover. The results also suggest that overstory removal increases topography-mediated variation in microclimate, as evidenced by significant differences in T, RH and VPD along the fine-scale topographic gradient within the created canopy gaps.
Ključne besede: tree cutting, air temperature, relative humidity, vapour pressure deficit, karst topography, canopy cover
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2020; Ogledov: 1355; Prenosov: 573
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

192.
193.
194.
Training of deep neural networks for the generation of dynamic movement primitives
Rok Pahič, Barry Ridge, Andrej Gams, Jun Morimoto, Aleš Ude, 2020, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 10.09.2020; Ogledov: 1773; Prenosov: 901
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

195.
Poškodbe drevja zaradi abiotskih naravnih motenj na bukovih rastiščih v Sloveniji s poudarkom na snegolomih
Blanka Klinar, Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskovali smo poškodovanost drevja zaradi snega v pretežno mešanih gozdnih sestojih na bukovih rastiščih v Sloveniji. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov s prevladujočimi bukovimi rastišči, v katerih je bil delež bukve vsaj 10 % lesne zaloge sestojev. Delež iglavcev v sanitarnem poseku je bil večji pri snegolomih in vetrolomih, pri žledolomih sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah debelin 20%40 cm. Na podvzorcu 363 oddelkov, za katere smo pridobili podatke o lastnostih snežne odeje, smo z binarno logistično regresijo izdelali model verjetnosti pojava snegoloma. V model smo vključili spremenljivke količine snega v spomladanskih mesecih, fitoregijo, skalnatost, naklon terena in matično podlago. Najpomembnejša spremenljivka je bila količina snega v spomladanskih mesecih. Razlog za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih je povečan delež smreke v gozdnih sestojih, bukev je veliko manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka. Za povečanje odpornosti sestojev predlagamo pogostejša klasična redčenja nižjih jakosti ali uvedbo situacijskih redčenj v sestojih mlajših in srednjedobnih sestojih.
Ključne besede: Fagus sylvatica, bukova rastišča, binarna logistična regresija, pojav poškodbe, snegolomi, naravne motnje, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 5331; Prenosov: 1650
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

196.
Revija Sanitarno inženirstvo / International Journal of Sanitary Engineering Research, Volume 12, Number 1, December 2018
znanstvena monografija

Objavljeno v DiRROS: 18.08.2020; Ogledov: 2427; Prenosov: 695
.pdf Celotno besedilo (4,30 MB)

197.
198.
Zbornik povzetkov Slovenskih dnevov sanitarnega inženirstva 2018 z mednarodno udeležbo, Ljubljana, 17.-19. oktober 2018
2018, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Ključne besede: javno zdravje, patogeni mikroorganizmi, vodovodni sistemi, radioaktivnost pitnih voda, čiščenje odpadnih voda
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2020; Ogledov: 2629; Prenosov: 1020
.pdf Celotno besedilo (468,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

199.
200.
Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh