Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnje
Avtorji:Mohorović, Maja (Avtor)
Krofel, Miha (Avtor)
Jerina, Klemen (Avtor)
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov.
Ključne besede:Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika
Leto izida:2017
UDK:630*15:630*14(045)=163.6
ISSN pri članku:2335-3112
OceCobissID:266761216 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS_ID:4891558 Povezava se odpre v novem oknu
DOI:10.20315/ASetL.113.2 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:3364
Število prenosov:1795
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,76 MB)
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.20315/ASetL.113.2
 
Nadgradivo:Acta Silvae et Ligni
Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silvae Slovenica
 
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
  
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.


Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 2.5 SI, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2.5
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/si/
Opis:Dovoljuje predelavo del, vsebin, programske opreme, dokumentacije ali podatkov. Primerno morate navesti avtorja, povezavo do licence in označiti spremembe, če so kakšne nastale. To lahko storite na kakršenkoli razumen način, vendar ne na način, ki bi namigoval na to, da dajalec licence podpira vas ali vašo uporabo dela. Te vsebine ne smete uporabiti v komercialne namene. Če vsebino predelate (remixate), uredite ali na njej gradite, spremenjene vsebine ne smete razširjati. Ne smete uporabiti pravnih določil ali tehničnih ukrepov, ki bi pravno omejili ali onemogočilo druge, da bi storili karkoli, kar licenca dovoli.
Začetek licenciranja:25.10.2017

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Review of Brown bear (Ursus arctos) habitat selection in relation to anthropogenic disturbances
Povzetek:For successful large carnivore conservation it is important to understand mechanisms how large carnivores adapt to human presence, including anthropogenic environmental modifications. Widespread Holarctic distribution throughout various levels of human-use makes the brown bear (Ursus arctos) an appropriate model species for studying response to anthropogenic effects in large carnivores. We reviewed the literature throughout entire species% range to examine how bears modify their habitat use in response to the intensity of anthropogenic modifications of their environment. Results indicate that bears in general avoid human structures, with strongest avoidance observed for permanently inhabited areas and high-traffic roads. We observed their stronger avoidance of human structures in areas with higher human population densities. Comparison between Europe and North America indicate stronger avoidance of urban areas among European bears, while no obvious differences were observed for other types of anthropogenic infrastructure. We suggest caution when comparing responses among study areas, because most bear habitat-use studies reported only relative habitat selection (i.e. use relative to the availability) and there is lack of reported data on absolute habitat use. Therefore we recommend analysis of original data across the s
Ključne besede:Ursus arctos, Brown bear, anthropogenic factors, human influence, habitat encroachment, human density, roads, Europe, North America


Nazaj