Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnje
Avtorji:ID Mohorović, Maja (Avtor)
ID Krofel, Miha (Avtor)
ID Jerina, Klemen (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,76 MB)
MD5: B4B323E71A05267E594F4862EB72077E
PID: 20.500.12556/dirros/77971799-8aef-4e4f-9b57-44880a975c55
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.20315/ASetL.113.2
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov.
Ključne besede:Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2017
Št. strani:str. 14-28
Številčenje:Vol. 113
PID:20.500.12556/DiRROS-8102 Novo okno
UDK:630*15:630*14(045)=163.6
ISSN pri članku:2335-3112
DOI:10.20315/ASetL.113.2 Novo okno
COBISS.SI-ID:4891558 Novo okno
Datum objave v DiRROS:25.10.2017
Število ogledov:6025
Število prenosov:3416
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Silvae et Ligni
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:2335-3112
COBISS.SI-ID:266761216 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 2.5 SI, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2.5 Slovenija
Povezava:https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/si/deed.sl
Opis:Dovoljuje predelavo del, vsebin, programske opreme, dokumentacije ali podatkov. Primerno morate navesti avtorja, povezavo do licence in označiti spremembe, če so kakšne nastale. To lahko storite na kakršenkoli razumen način, vendar ne na način, ki bi namigoval na to, da dajalec licence podpira vas ali vašo uporabo dela. Te vsebine ne smete uporabiti v komercialne namene. Če vsebino predelate (remixate), uredite ali na njej gradite, spremenjene vsebine ne smete razširjati. Ne smete uporabiti pravnih določil ali tehničnih ukrepov, ki bi pravno omejili ali onemogočilo druge, da bi storili karkoli, kar licenca dovoli.
Začetek licenciranja:25.10.2017

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Review of Brown bear (Ursus arctos) habitat selection in relation to anthropogenic disturbances
Povzetek:For successful large carnivore conservation it is important to understand mechanisms how large carnivores adapt to human presence, including anthropogenic environmental modifications. Widespread Holarctic distribution throughout various levels of human-use makes the brown bear (Ursus arctos) an appropriate model species for studying response to anthropogenic effects in large carnivores. We reviewed the literature throughout entire species% range to examine how bears modify their habitat use in response to the intensity of anthropogenic modifications of their environment. Results indicate that bears in general avoid human structures, with strongest avoidance observed for permanently inhabited areas and high-traffic roads. We observed their stronger avoidance of human structures in areas with higher human population densities. Comparison between Europe and North America indicate stronger avoidance of urban areas among European bears, while no obvious differences were observed for other types of anthropogenic infrastructure. We suggest caution when comparing responses among study areas, because most bear habitat-use studies reported only relative habitat selection (i.e. use relative to the availability) and there is lack of reported data on absolute habitat use. Therefore we recommend analysis of original data across the s
Ključne besede:Ursus arctos, Brown bear, anthropogenic factors, human influence, habitat encroachment, human density, roads, Europe, North America


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj