Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Glavne posebnosti Loža od ustanovitve mesta do srede 19. stoletja
Avtorji:ID Golec, Boris (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://zgodovinskicasopis.si/zc/sl/article/view/5411/6010
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,03 MB)
MD5: 61A7D73A3E853B4D00CE6D89EACB11D6
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRC SAZU - Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Povzetek:Deželnoknežje mesto Lož, eno najmlajših zgo- dovinskih mest v vojvodini Kranjski, je imelo deloma tudi zaradi specifičnega nastanka nekaj posebnosti, po katerih se je razlikovalo od večine mest v deželi kot tudi v širšem prostoru. Formalno je bilo ustanovljeno leta 1477 s privilegijem cesarja Friderika III. na pogorišču trga, ki so ga leto prej uničili Turki. Vso obravnavano dobo skoraj štirih stoletij je Lož ostajal edino mesto Notranjske (brez kranjskega dela Istre), enega od treh sestavnih delov Kranjske. Med slovenskimi mesti se je edini odrekel pravici do tedenskega sejma, in sicer v zameno za letno denarno nadomestilo. Temeljna neagrarna dejavnost Ložanov je bila usnjarsko-čevljarska obrt, s katero se je sredi 18. stoletja ukvarjala več kot polovica vseh mestnih obrtnikov. Ker pa od 16. stoletja delujoča bratovščina čevljarjev in usnjarjev nikoli ni pridobila cehovskega privilegija, je Lož ostal mesto brez enega samega pravega ceha.
Ključne besede:Lož, mestne pravice, tedenski sejem, čevljarji, usnjarji
Geografsko pokritje:Lož (Slovenija);
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:24.06.2026
Leto izida:2026
Št. strani:str. 168-191
Številčenje:Letn. 80, št. 1/2
PID:20.500.12556/DiRROS-31835 Novo okno
UDK:94(497.4Lož)"14/18"
ISSN pri članku:0350-5774
DOI:10.56420/Zgodovinskicasopis.2026.1-2.06 Novo okno
COBISS.SI-ID:283624963 Novo okno
Avtorske pravice:Avtor obdrži avtorske pravice in reviji podeli pravico do objave.
Datum objave v DiRROS:08.08.2026
Število ogledov:28
Število prenosov:21
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije
Skrajšan naslov:Zgod. čas.
Založnik:Zveza zgodovinskih društev Slovenije
ISSN:0350-5774
COBISS.SI-ID:4293634 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J6-60104
Naslov:Kolektivne identitete in stanovska družba med Srednjo in Jugovzhodno Evropo od iznajdbe tiska do pojava narodnih gibanj

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:24.06.2026
Vezano na:VoR

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The main peculiarities of the town of Lož from its foundation to the mid-nineteenth century
Povzetek:The provincial princely town of Lož, one of the youngest historical towns in the Duchy of Carniola, had some peculiarities, partly due to its specific origin, that distinguished it from most of the towns in the duchy as well as in the wider area. It was formally founded in 1477 with the privilege of Emperor Frederick III over the rubble of a market town that had been destroyed by the Turks the year before. Throughout the period in question, i.e., for almost four centuries, Lož remained the only town in Notranjska/Inner Carniola (excluding the Carniolan part of Istria), one of the three constituent parts of Carniola. It was the only town in the territory of modern Slovenia to renounce the right to a weekly fair in exchange for annual monetary compensation. The basic non-agricultural activity of the people of Lož was the leather and shoemaking trade, employing more than half of all the town’s craftsmen in the mid-eighteenth century. However, because the confraternity of shoemakers and leatherworkers, which had been operating since the sixteenth century, never obtained guild privileges, Lož remained a town without a single formal guild.
Ključne besede:Lož, town privileges, weekly fair, shoemakers, leatherworkers


Nazaj