Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Estimating carbon sequestration based on urban tree species : findings from Bucharest
Avtorji:ID Ciornei, Laurentiu (Avtor)
ID Gavrilidis, Athanasios-Alexandru (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,94 MB)
MD5: 05DADF5D7CF3ECE9BBD55DAA159D99A8
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo UIRS - Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Povzetek:Urbanization has intensified since the First Industrial Revolution, generating acute socioeconomic and environmental pressures for local authorities, particularly in relation to air quality management. Declining air quality in urbanized areas remains a central challenge, and urban spaces with vegetation, especially urban trees, are increasingly valued for their regulatory ecosystem services. This study examines the potential of urban trees for CO2 sequestration in Bucharest, Romania. Tree distribution and species composition were spatially represented with geographic information systems (GIS) based on data from the city’s Green Registry, and sequestration potential was quantified using validated assessment tools. The results reveal pronounced spatial disparities, with substantial deficiencies in tree cover across several districts. The capacity of areas covered by trees and shrubs to sequester CO2 is negligible relative to overall urban emission levels. Native species display greater sequestration efficiency, although nonnative species dominate urban landscapes, largely reflecting financial and aesthetic preferences in planting practices. These findings underscore the limited regulatory impact of current urban tree cover on carbon sequestration and emphasize the need for targeted, nature-based strategies – particularly the expansion of native vegetation – to support urban carbon sequestration management.
Ključne besede:GIS, Romania, green infrastructures, nature-based solutions, ecosystem services
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Poslano v recenzijo:26.09.2025
Datum sprejetja članka:14.01.2026
Datum objave:30.06.2026
Leto izida:2026
Št. strani:str. 5-30
Številčenje:Letn. 37, št. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-31252 Novo okno
UDK:712
ISSN pri članku:0353-6483
DOI:10.5379/urbani-izziv-2026-37-01-01 Novo okno
COBISS.SI-ID:283111427 Novo okno
Opomba:Besedilo v angl., prevod v slov.;
Datum objave v DiRROS:23.07.2026
Število ogledov:112
Število prenosov:76
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Urbani izziv
Skrajšan naslov:Urbani izziv
Založnik:Urbanistični inštitut Republike Slovenije
ISSN:0353-6483
COBISS.SI-ID:16588546 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Proučevanje vezave ogljika na podlagi drevesnih vrst v mestih : izsledki iz Bukarešte
Povzetek:Urbanizacija se je od prve industrijske revolucije okrepila, kar je povzročilo resne družbeno-gospodarske in okoljske pritiske na lokalne oblasti, zlasti na področju upravljanja kakovosti zraka. Čedalje slabša kakovost zraka ostaja glavni izziv na urbaniziranih območjih, zato so mestni zeleni prostori, zlasti tisti, porasli z drevesi, zaradi svojih regulacijskih ekosistemskih storitev vse bolj cenjeni. Avtorja v članku proučujeta zmožnost dreves v Bukarešti, da vežejo CO2 . Prostorsko razporeditev dreves in njihovo vrstno sestavo sta prikazala z uporabo geografskih informacijskih sistemov na podlagi podatkov iz mestnega registra zelenih površin, zmožnost vezave pa sta določila s preizkušenimi ocenjevalnimi orodji. Rezultati so pokazali izrazite prostorske razlike, pri čemer je za več mestnih okrožij značilno precejšnje pomanjkanje dreves. Količina CO2 , ki ga vežejo območja, poraščena z drevesi in grmovjem, je v primerjavi s skupnimi ravnmi emisij v mestu zanemarljiva. Avtohtone vrste učinkoviteje vežejo ogljik, vendar v mestni krajini prevladujejo tujerodne vrste, kar je posledica predvsem finančnih in estetskih preferenc v zasaditvenih praksah. Navedene ugotovitve poudarjajo majhen regulacijski vpliv mestnih dreves na vezavo ogljika in izpostavljajo potrebo po ciljno usmerjenih, na naravi temelječih strategijah, zlasti širjenju avtohtone vegetacije, kar bi olajšalo upravljanje vezave ogljika v mestih.
Ključne besede:geografski informacijski sistem, na naravi temelječe rešitve, Romunija, zelena infrastruktura, GIS, ekosistemske storitve


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Urbani izziv

Nazaj