20.500.12556/DiRROS-31252 Estimating carbon sequestration based on urban tree species findings from Bucharest Proučevanje vezave ogljika na podlagi drevesnih vrst v mestih izsledki iz Bukarešte Urbanization has intensified since the First Industrial Revolution, generating acute socioeconomic and environmental pressures for local authorities, particularly in relation to air quality management. Declining air quality in urbanized areas remains a central challenge, and urban spaces with vegetation, especially urban trees, are increasingly valued for their regulatory ecosystem services. This study examines the potential of urban trees for CO2 sequestration in Bucharest, Romania. Tree distribution and species composition were spatially represented with geographic information systems (GIS) based on data from the city’s Green Registry, and sequestration potential was quantified using validated assessment tools. The results reveal pronounced spatial disparities, with substantial deficiencies in tree cover across several districts. The capacity of areas covered by trees and shrubs to sequester CO2 is negligible relative to overall urban emission levels. Native species display greater sequestration efficiency, although nonnative species dominate urban landscapes, largely reflecting financial and aesthetic preferences in planting practices. These findings underscore the limited regulatory impact of current urban tree cover on carbon sequestration and emphasize the need for targeted, nature-based strategies – particularly the expansion of native vegetation – to support urban carbon sequestration management. Urbanizacija se je od prve industrijske revolucije okrepila, kar je povzročilo resne družbeno-gospodarske in okoljske pritiske na lokalne oblasti, zlasti na področju upravljanja kakovosti zraka. Čedalje slabša kakovost zraka ostaja glavni izziv na urbaniziranih območjih, zato so mestni zeleni prostori, zlasti tisti, porasli z drevesi, zaradi svojih regulacijskih ekosistemskih storitev vse bolj cenjeni. Avtorja v članku proučujeta zmožnost dreves v Bukarešti, da vežejo CO2 . Prostorsko razporeditev dreves in njihovo vrstno sestavo sta prikazala z uporabo geografskih informacijskih sistemov na podlagi podatkov iz mestnega registra zelenih površin, zmožnost vezave pa sta določila s preizkušenimi ocenjevalnimi orodji. Rezultati so pokazali izrazite prostorske razlike, pri čemer je za več mestnih okrožij značilno precejšnje pomanjkanje dreves. Količina CO2 , ki ga vežejo območja, poraščena z drevesi in grmovjem, je v primerjavi s skupnimi ravnmi emisij v mestu zanemarljiva. Avtohtone vrste učinkoviteje vežejo ogljik, vendar v mestni krajini prevladujejo tujerodne vrste, kar je posledica predvsem finančnih in estetskih preferenc v zasaditvenih praksah. Navedene ugotovitve poudarjajo majhen regulacijski vpliv mestnih dreves na vezavo ogljika in izpostavljajo potrebo po ciljno usmerjenih, na naravi temelječih strategijah, zlasti širjenju avtohtone vegetacije, kar bi olajšalo upravljanje vezave ogljika v mestih. GIS Romania green infrastructures nature-based solutions ecosystem services geografski informacijski sistem na naravi temelječe rešitve Romunija zelena infrastruktura GIS ekosistemske storitve true false true Angleški jezik Slovenski jezik Neznano 2026-07-23 11:37:53 2026-07-23 11:37:53 2026-07-24 03:52:01 0000-00-00 00:00:00 2026 0 0 Besedilo v angl., prevod v slov.; str. 5-30 št. 1 Letn. 37 2026 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 2025-09-26 2026-01-14 2026-06-30 712 0353-6483 10.5379/urbani-izziv-2026-37-01-01 283111427 RAZ_Ciornei_Laurentiu_2026.pdf RAZ_Ciornei_Laurentiu_2026.pdf 1 05DADF5D7CF3ECE9BBD55DAA159D99A8 ee7422fad820dc15dfd8328ec284767d203ea4f8c2be838cb31c80f2d8174a14 eff872c2-867b-11f1-812a-001a4af901a5 https://dirros.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=48267 Urbanistični inštitut Republike Slovenije Urbani izziv 0 0 0