Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Freud and Science
Avtorji:ID Nassif, Jacques (Avtor)
ID Rasmussen, Holden M. (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/15148
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (142,51 KB)
MD5: BF1DE2A27E9BD7D6095478367A9C95CC
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRC SAZU - Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Povzetek:This article is a translation of Jacques Nassif’s 1968 article “Freud et la science,” which appeared in Cahiers pour l’Analyse. Nassif assesses the compatibility of the psychoanalytic theory of repetition with the concept of the epistemological break. If epistemological breaks are ruptures with the past, then how does that apply in the case of psychoanalysis as both a general science and a clinical practice? As Nassif notes, the concept of repetition is fundamental to both registers of psychoanalysis: as a behavior outside the clinic and as an instrumental phenomenon within the clinic. Given the fundamentality of repetition, what is the status of the break in the field and function of psychoanalysis? Nassif’s answer is that psychoanalysis breaks with the past by virtue of a repetition of a previous series of breaks in the psychological sciences. This series of breaks appears across the works of Jean-Martin Charcot, John Hughlings Jackson, Hippolyte Bernheim, and Josef Breuer. After a close-reading of Freud’s engagement with Charcot’s work, an examination of his tutelage under Charcot, and an assessment of the novelty of Charcot’s methods and theories, Nassif suggests that epistemological breaks imply a subsequent “repetition of the break” [répétition de coupure]. However, how Freud makes his own inaugural break through the repetition of a previous series of breaks remains to be elucidated. Nassif’s article thus attempts to “repeat” the origins of psychoanalysis, and to shed light on the applicability of the notion of the epistemological break in contested “sciences,” like Marxism and psychoanalysis. The article ends with a note that a sequel is to follow. Nassif later incorporated the material from this article into his major 1977 book Freud, l’inconscient.
Ključne besede:Jean-Martin Charcot, epistemological break, Sigmund Freud, philosophy of science, psychoanalysis, repetition
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:13.03.2026
Leto izida:2025
Številčenje:letn. 46, št. 3
PID:20.500.12556/DiRROS-28426 Novo okno
ISSN pri članku:0353-4510
DOI:10.3986/fv.46.3.02 Novo okno
Avtorske pravice:Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji
Datum objave v DiRROS:18.03.2026
Število ogledov:16
Število prenosov:8
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Filozofski vestnik
Skrajšan naslov:Filoz. vestn.
Založnik:Filozofski inštitut ZRC SAZU
ISSN:0353-4510
COBISS.SI-ID:8558080 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:13.03.2026
Vezano na:VoR

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Freud in znanost
Povzetek:To besedilo je prevod članka Jacquesa Nassifa »Freud et la science«, ki je bil leta 1968 objavljen v Cahiers pour l’Analyse. Avtor v njem preučuje združljivost psihoanalitične teorije ponavljanja s konceptom epistemološkega preloma. Če so epistemološki prelomi prekinitve s preteklostjo, kako torej to velja za psihoanalizo kot znanost in kot klinično prakso? Kot poudarja Nassif, je pojem ponavljanja temeljnega pomena za oba registra psihoanalize: kot vedênje zunaj klinike in kot instrumentalni pojav znotraj nje. Kakšen je, upoštevaje temeljni značaj ponavljanja, status preloma v polju in funkciji psihoanalize? Nassifov odgovor je, da psihoanaliza s preteklostjo prelamlja na način, da ponovi predhodno serijo prelomov v psiholoških znanostih. Ta serija prelomov se pojavi v delih Jean-Martina Charcota, Johna Hughlingsa Jacksona, Hippolyta Bernheima in Josefa Breuerja. Po natančnem branju Freudovega ukvarjanja s Charcotovim delom, pregledu njegovega izobraževanja pri Charcotu in ovrednotenju novosti Charcotovih metod in teorij Nassif ugotavlja, da epistemološki prelomi implicirajo kasnejšo »ponovitev preloma « [répétition de coupure]. Odprto pa pri tem ostaja vprašanje, kako Freud izvede svoj lastni izhodiščni prelom prek ponovitve predhodne serije prelomov. Nassifov članek zato poskuša »ponoviti« izvor psihoanalize in osvetliti uporabnost pojma epistemološkega preloma v spornih »znanostih«, kot sta marksizem in psihoanaliza. Članek se zaključi z opombo, da bo sledilo nadaljevanje. Nassif je pozneje gradivo iz tega članka vključil v svoje osrednje delo Freud, l’inconscient (1977).
Ključne besede:Jean-Martin Charcot, epistemološki prelom, Sigmund Freud, filozofija znanosti, psihoa-naliza, ponavljanje


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Filozofski vestnik

Nazaj