Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju
Avtorji:ID Grdina, Igor (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,03 MB)
MD5: E8733E35DE8772D4E12B480751BB4E2F
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SCNR - Študijski center za narodno spravo
Povzetek:V obdobju po 2. svetovni vojni je v slovenskem zgodovinopisju za nekaj desetletij povsem prevladala monološka struktura. Različne raziskovalne paradigme niso bile niti načeloma v enakem izhodiščnem položaju. Janko Orožen je takšno stanje označil za »grafenauerjevsko diktaturo«. Medievalist Bogo Grafenauer je namreč imel v slovenskem historiografskem prostoru po drugi svetovni vojni največjo moč. Na njegovo prevlado, ki se je kazala v urednikovanju Zgodovinskega časopisa – v uredništvu sprva ni bilo niti najuglednejšega tedanjega medievalista Milka Kosa –, so vplivali zunanji in notranji dejavniki. Med prvimi je treba navesti radikalni monologizem komunističnih oblasti. Grafenauer je marksistom priznaval primat pri raziskovanju časa od sredine 18. stoletja dalje. Sam se je večkrat skliceval na marksistično terminologijo (razredni boj, vojaška demokracija), čeprav v svojem izhodišču ni bil marksist. Med notranjimi razlogi za prevlado monološke strukture pa je treba navesti njeno tradicijo, ki jo je v slovenskem zgodovinopisju že po 1. svetovni vojni poskušal uveljaviti Ljudmil Hauptmann.
Ključne besede:monološka struktura, zgodovinopisje, Ljudmil Hauptmann, Josip Mal, Milko Kos, Bogo Grafenauer
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2018
Leto izida:2018
Št. strani:str. 17-65
Številčenje:Letn. 2, št. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-25254 Novo okno
UDK:94(497.4)"19"
ISSN pri članku:2591-1201
COBISS.SI-ID:43250989 Novo okno
Avtorske pravice:Študijski center za narodno spravo
Datum objave v DiRROS:14.01.2026
Število ogledov:49
Število prenosov:11
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Dileme : razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine
Založnik:Študijski center za narodno spravo
ISSN:2591-1201
COBISS.SI-ID:292982272 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The establishment of the monological structure in Slovenian historiography
Povzetek:In the period after the Second World War, Slovenian historiography became completely dominated by the monological structure for a few decades. Various research paradigms were not in in the same starting position even in principle. Janko Orožen characterised such a state as the “Grafenauer dictatorship”. This notion is based on the fact that medievalist Bogo Grafenauer was the most influential person in the Slovenian historiographical circle after the Second World War. His dominance, which was evident in his position as an editor of the Historical Review—the editorial board initially did not include even the most prominent medievalist of that time, Milko Kos—, was influenced by external and internal factors. The main external factor was the radical monologism of communist authorities. Grafenauer recognised Marxists as having a leading role in researching history from the mid-18th century on. Furthermore, he often referenced Marxist terminology (class struggle, military democracy) despite not being a Marxist initially. The internal factors for the dominance of the monological structure include its tradition; attempts at establishing tradition in Slovenian historiography are attributed to Ljudmil Hauptmann who tried to do so after the First World War.
Ključne besede:monological structure, historiography, Ljudmil Hauptmann, Josip Mal, Milko Kos, Bogo Grafenauer


Nazaj