Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Evaluation of cut slope stability in the Lesser Himalaya of Nepal
Avtorji:ID Shrestha, Krishna Kumar (Avtor)
ID Paudyal, Kabi Raj (Avtor)
ID Pathak, Dinesh (Avtor)
ID Franci, Alessandro (Avtor)
ID Thapa, Prem Bahadur (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (18,83 MB)
MD5: 3B9036A57C9ADF43860086D225B3A399
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo GeoZS - Geološki zavod Slovenije
Povzetek:A spatial inventory of cut slopes in the central and western Lesser Himalaya of Nepal was prepared and characterised to evaluate their stability. The stability of these cut slopes is governed by the geotechnical properties of rock/soil together with slope geometry, groundwater conditions and human interventions. Numerous cut slope failures were observed in areas where slope geometry is modified for engineering developments such as roads, dams, powerhouses, industrial development, etc. Two modelling sites were evaluated using the Limit Equilibrium Method (LEM), Finite Element Method (FEM), and Particle Finite Element Method (PFEM). Pre-failure analyses using LEM and FEM under dry and saturated conditions revealed that the stability of the Lesser Himalayan hillslopes with considerable soil thickness is predominantly controlled by the depth of groundwater level (GWL). Slopes remain stable with a factor of safety (FoS)>1.3 when the GWL lies below 7 m from the surface and gradually become unstable as it approaches the surface. This trend for both slopes confirms that elevated groundwater during the rainy season is the major cause of frequent cut slope failures in the Himalayan regions. The comparison of FoS from LEM and Strength Reduction Factor (SRF) from FEM showed a strong cross-correlation (90–99 %), revealing minimal variation which affirmed the validity of the adopted modelling techniques used in this study. Post-failure simulations of these sites were further analysed using an innovative approach, the robust PFEM modelling technique, to compute the dynamic failure mechanism. Sensitivity analysis of both modelled sites showed that friction angle and cohesion are the most significant parameters for slope stability evaluation. Moreover, forward and back analyses indicated that computed results are in good agreement, thus depicting reliability and performances along with the model validation.
Ključne besede:cut slope, slope stability, numerical modelling, evaluation and validation, Lesser Himalaya, Nepal
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:30.07.2025
Založnik:Geološki zavod Slovenije
Leto izida:2025
Št. strani:str. 123-145
Številčenje:vol. 68, no. 2
PID:20.500.12556/DiRROS-24861 Novo okno
UDK:504.4
ISSN pri članku:0016-7789
DOI:10.5474/geologija.2025.006 Novo okno
COBISS.SI-ID:261772291 Novo okno
Opomba:
Datum objave v DiRROS:23.12.2025
Število ogledov:24
Število prenosov:11
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Geologija
Skrajšan naslov:Geologija
Založnik:Geološki zavod Slovenije
ISSN:0016-7789
COBISS.SI-ID:5636866 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Ocena stabilnosti vkopnih brežin v Nizki Himalaji v Nepalu
Povzetek:Za oceno stabilnosti vkopnih brežin v osrednjem in zahodnem delu Nizke Himalaje v Nepalu je bil pripravljen in karakteriziran prostorski popis. Stabilnost teh brežin je odvisna od geotehničnih lastnosti kamnin in tal, geometrije pobočja, hidrogeoloških razmer ter človekovih posegov v prostor. Na območjih, kjer je bila zaradi inženirskih posegov, kot so gradnja cest, jezov in elektrarn, spremenjena geometrija pobočja, so bila opažena številna porušenja vkopnih brežin. Z uporabo metode mejnega ravnotežja (LEM), metodo končnih elementov (FEM) in metodo delnih končnih elementov (PFEM) sta bili izbrani dve lokaciji modeliranja. Analize, izvedene z metodama LEM in FEM v suhih in nasičenih pogojih so pokazale, da je stabilnost pobočij v Nizki Himalaji, prekritih z večjo debelino tal, pretežno odvisna od globine nivoja podzemne vode (GWL). Pobočja ostajajo stabilna s faktorjem varnosti (FoS) >1,3 kadar gladina podzemne vode (GWL) leži več kot 7 m pod površjem in postopoma postajajo vedno bolj nestabilna, ko se nivo vode približuje površju. Ta trend je opazen pri obeh izbranih pobočjih in potrjuje, da je povišana gladine podzemne vode v obdobju deževne dobe glavni vzrok pogostih porušitev pobočij v himalajski regiji. Primerjava faktorjev varnosti izračunanih z metodo LEM ter faktorja zmanjšane trdnosti (SRF) pridobljenega z metodo FEM je razkrila močno medsebojno korelacijo (90–99 %), kar kaže na minimalne razlike in potrjuje zanesljivost uporabljenih modelirnih tehnik v tej študiji. Simulacije po porušitvi na teh območjih so bile dodatno analizirane z uporabo inovativnega robustnega pristopa z PFEM modeliranjem za izračun dinamičnega mehanizma porušitve. Analiza občutljivosti obeh modeliranih območij je pokazala, da sta trenje in kohezija ključna parametra za oceno stabilnosti pobočij. Poleg tega so druge izvedene analize pokazale dobro ujemanje pridobljenih rezultatov, kar potrjuje zanesljivost modela, njegovo učinkovitost ter veljavnost.
Ključne besede:vkopna brežina, stabilnost pobočja, numerično modeliranje, vrednotenje in potrjevanje, Nizka Himalaja, Nepal


Nazaj