<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="24861" NadgradivoID="52" NRID="27925226" OceID="0" DomainUrl="https://dirros.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=24861" StOgledov="923" StPrenosov="176" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-05-05 12:29:28" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DiRROS-24861">20.500.12556/DiRROS-24861</PID>
  <Naslov>Evaluation of cut slope stability in the Lesser Himalaya of Nepal</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Ocena stabilnosti vkopnih brežin v Nizki Himalaji v Nepalu</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>A spatial inventory of cut slopes in the central and western Lesser Himalaya of Nepal was prepared and characterised to evaluate their stability. The stability of these cut slopes is governed by the geotechnical properties of rock/soil together with  slope  geometry,  groundwater  conditions  and  human  interventions.  Numerous  cut  slope  failures  were  observed  in  areas  where  slope  geometry  is  modified  for  engineering  developments  such  as  roads,  dams,  powerhouses,  industrial  development, etc. Two modelling sites were evaluated using the Limit Equilibrium Method (LEM), Finite Element Method (FEM), and Particle Finite Element Method (PFEM). Pre-failure analyses using LEM and FEM under dry and saturated conditions revealed that the stability of the Lesser Himalayan hillslopes with considerable soil thickness is predominantly controlled  by  the  depth  of  groundwater  level  (GWL).  Slopes  remain  stable  with  a  factor  of  safety  (FoS)&gt;1.3  when  the  GWL  lies  below  7  m  from  the  surface  and  gradually  become  unstable  as  it  approaches  the  surface.  This  trend  for  both  slopes confirms that elevated groundwater during the rainy season is the major cause of frequent cut slope failures in the Himalayan regions. The comparison of FoS from LEM and Strength Reduction Factor (SRF) from FEM showed a strong cross-correlation (90–99 %), revealing minimal variation which affirmed the validity of the adopted modelling techniques used in this study. Post-failure simulations of these sites were further analysed using an innovative approach, the robust PFEM modelling technique, to compute the dynamic failure mechanism. Sensitivity analysis of both modelled sites showed that friction angle and cohesion are the most significant parameters for slope stability evaluation. Moreover, forward and back analyses indicated that computed results are in good agreement, thus depicting reliability and performances along with the model validation.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Za oceno stabilnosti vkopnih brežin v osrednjem in zahodnem delu Nizke Himalaje v Nepalu je bil pripravljen in karakteriziran prostorski popis. Stabilnost teh brežin je odvisna od geotehničnih lastnosti kamnin in tal, geometrije pobočja, hidrogeoloških razmer ter človekovih posegov v prostor. Na območjih, kjer je bila zaradi inženirskih posegov, kot so gradnja cest, jezov in elektrarn, spremenjena geometrija pobočja, so bila opažena številna porušenja vkopnih brežin. Z uporabo metode mejnega ravnotežja (LEM), metodo končnih elementov (FEM) in metodo delnih končnih elementov (PFEM) sta bili izbrani dve lokaciji modeliranja. Analize, izvedene z metodama LEM in FEM v suhih in nasičenih pogojih so pokazale, da je stabilnost pobočij v Nizki Himalaji, prekritih z večjo debelino tal, pretežno odvisna od globine nivoja podzemne vode (GWL). Pobočja ostajajo stabilna s faktorjem varnosti (FoS) &gt;1,3 kadar gladina podzemne vode (GWL) leži več kot 7 m pod površjem in postopoma postajajo vedno bolj nestabilna, ko se nivo vode približuje površju. Ta trend je opazen pri obeh izbranih pobočjih in potrjuje, da je povišana gladine podzemne vode v obdobju deževne dobe glavni vzrok pogostih porušitev pobočij v himalajski regiji. Primerjava faktorjev varnosti izračunanih z metodo LEM ter faktorja zmanjšane trdnosti (SRF) pridobljenega z metodo FEM je razkrila močno medsebojno korelacijo (90–99 %), kar kaže na minimalne razlike in potrjuje zanesljivost uporabljenih modelirnih tehnik v tej študiji. Simulacije po porušitvi na teh območjih so bile dodatno analizirane z uporabo inovativnega robustnega pristopa z PFEM modeliranjem za izračun dinamičnega mehanizma porušitve. Analiza občutljivosti obeh modeliranih območij je pokazala, da sta trenje in kohezija ključna parametra za oceno stabilnosti pobočij. Poleg tega so druge izvedene analize pokazale dobro ujemanje pridobljenih rezultatov, kar potrjuje zanesljivost modela, njegovo učinkovitost ter veljavnost.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>cut slope</Beseda>
    <Beseda>slope stability</Beseda>
    <Beseda>numerical modelling</Beseda>
    <Beseda>evaluation and validation</Beseda>
    <Beseda>Lesser Himalaya</Beseda>
    <Beseda>Nepal</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>vkopna brežina</Beseda>
    <Beseda>stabilnost pobočja</Beseda>
    <Beseda>numerično modeliranje</Beseda>
    <Beseda>vrednotenje in potrjevanje</Beseda>
    <Beseda>Nizka Himalaja</Beseda>
    <Beseda>Nepal</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>true</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>Geološki zavod Slovenije</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="" DRIVER="info:eu-repo/semantics/other">Neznano</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-12-23 03:58:33</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2025-12-23 09:56:47</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-12-24 04:01:09</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba>
</Opomba>
  <StStrani>str. 123-145</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1>no. 2</StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2>vol. 68</StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija>2025</Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>Zaloznikova</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>Objavljeno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>2025-07-30</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="6" Kratica="CC BY 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl" Logo="by.png" LogoPolniUrl="https://dirros.openscience.si/teme/dirros/img/licence/by.png" DatumZacetkaLicenciranja="" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="23997" Ime="Krishna Kumar" Priimek="Shrestha" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="466777603" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="23998" Ime="Kabi Raj" Priimek="Paudyal" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="457748483" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="23999" Ime="Dinesh" Priimek="Pathak" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="466778115" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="24000" Ime="Alessandro" Priimek="Franci" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="466778627" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="24001" Ime="Prem Bahadur" Priimek="Thapa" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="466778883" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">504.4</Identifikator>
    <Identifikator ID="9" Sifra="ISSN-clanka" Naziv="ISSN pri članku" URL="">0016-7789</Identifikator>
    <Identifikator ID="15" Sifra="DOI" Naziv="DOI" URL="http://dx.doi.org/10.5474/geologija.2025.006">10.5474/geologija.2025.006</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/261772291">261772291</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="37208" DatotekaNRID="14534088" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dirros.openscience.si/teme/dirros/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="19741467" VelikostDatotekeKratko="18,83 MB" DatumVstavljanja="2025-12-23 09:58:15" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>1924-Article_Text-12342644-3-10-20251210.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>1924-Article_Text-12342644-3-10-20251210.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>3B9036A57C9ADF43860086D225B3A399</MD5>
      <SHA256>50af72e5687a11d180671864c16236499fc4251ef51349ede80703d0f8b14a1f</SHA256>
      <UUID>848b16a0-dfdd-11f0-94a7-001a4af901a5</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dirros.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=37208</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1033" Oznaka="" Dolzina="82005"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="GeoZS" ZavodEvsID="9000900" Logo="geo-sz-b.png" LogoPolniUrl="https://dirros.openscience.si/teme/dirros/img/logo/geo-sz-b.png">Geološki zavod Slovenije</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="1.01" Koda="1.01" Naziv="Izvirni znanstveni članek" SchemaOrg="Article"></TipologijaDela>
  <Podgradiva>
    <Potomci>
    </Potomci>
    <Starsi>
      <Gradivo ID="15328" NRID="16006851" Zaporedje="49" JeZaklenjeno="false" JePotrjeno="true">Geologija</Gradivo>
    </Starsi>
  </Podgradiva>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
