Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Some methodological reflections on oral history in the borderlands: : a Slovene-Italian case study
Avtorji:ID Lampe, Urška, Inštitut IRRIS (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,41 MB)
MD5: CEC941BA9E226FADCAB2D5EFA9816882
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://zdjp.si/wp-content/uploads/2023/12/AH_31-2023-3_LAMPE.pdf
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo IRRIS - Inštitut Irris za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
Povzetek:The article proposes some methodological reflections on doing oral history in borderland areas, starting from the case study of the Slovene-Italian borderland. It elaborates on some mistakes and difficulties the author has faced when conducting interviews in the Slovene-Italian borderland. She reflects on various challenges and obstacles, from language to terminology and conflicting collective narratives. She concludes that, as in any oral history project, as well as in borderland areas, it is important to create a relaxed atmosphere that allows for an open discussion of issues of the shared past. In a space often full of conflicting narratives and memories this is not always easy, and it is probably easier for those who are several generations distant from the events. However, the key elements of such an interview are creating an atmosphere of mutual respect and honesty and especially to (patiently) listen to the narrator, without judgement.
Ključne besede:oral history, borderlands, border history, collective memory, practices of memory, contested past, Slovene-Italian border, slovene historiography
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:30.09.2023
Leto izida:2023
Št. strani:377-398
Številčenje:Letn. 31, št. 3
PID:20.500.12556/DiRROS-23814 Novo okno
UDK:930(497.4)
ISSN pri članku:1318-0185
DOI:10.19233/AH.2023.16 Novo okno
COBISS.SI-ID:182222595 Novo okno
Datum objave v DiRROS:21.01.2026
Število ogledov:319
Število prenosov:203
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Histriae
Skrajšan naslov:Acta Histriae
Založnik:Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
Leto izida:2023
ISSN:1318-0185

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:EC - European Commission
Program financ.:H2020
Številka projekta:839474
Naslov:FAMILIES AND MEMORIES OF ITALIAN PRISONERS OF WAR IN YUGOSLAVIA AFTER WORLD WAR II
Akronim:IT-POW FAMILIES

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Program financ.:Raziskovalni programi
Številka projekta:P6-0435
Naslov:Prakse reševanja sporov med običajnim in postavljenim pravom na območju današnje Slovenije in sosednjih dežel

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Nekaj metodoloških premislekov o ustni zgodovini na obmejnih območjih: : slovensko-italijanska študija primera
Povzetek:Članek prinaša nekaj metodoloških premislekov o ustni zgodovini na obmejnih območjih na primeru slovensko-italijanskega obmejnega območja. Podrobneje so predstavljene nekatere napake in težave, s katerimi se avtorica srečuje pri opravljanju intervjujev na slovensko-italijanskem obmejnem območju. Pri tem se osredotoča tako na jezikovne ovire in težave, ki se lahko pojavijo kot posledica tega, da sta v obmejnem prostoru raziskovalec in narator rojena govorca različnih jezikov. Posebej se posveča tudi težavam, ki jih za ustno zgodovino predstavlja skupna preteklost v prostoru, ki je pogosto prežet s konfliktnimi in nasprotujočimi si kolektivnimi naracijami. Pri tem ugotavlja, da je, tako kot pri vsakem projektu ustne zgodovine, tudi na obmejnih območjih pomembno ustvariti sproščeno vzdušje, ki omogoča odprt pogovor o vprašanjih skupne preteklosti. V prostoru, ki je pogosto poln nasprotujočih si naracij in spominov, to ni vedno lahko. Bržkone je to lažje za raziskovalce, ki so od dogodkov oddaljeni več generacij. Intervju je pogosto ena od redkih priložnosti v življenju naratorjev, ko lahko govorijo in razmišljajo o svoji preteklosti, družinski zgodbi in zgodovini, kar moramo spoštovati in ceniti. Po izkušnji avtorice pa so ključni elementi intervjuvanja in projektov ustne zgodovine v obmejnem prostoru dobro in aktivno poznavanje jezika naratorja (ko je to le možno), vzpostavitev vzdušja medsebojnega spoštovanja in iskrenosti ter predvsem (potrpežljivo) poslušanje sogovornika brez obsojanja.
Ključne besede:ustna zgodovina, obmejna območja, zgodovina meje, kolektivni spomin, spominske prakse, nasprotujoča si preteklost, slovensko-italijanska meja, slovensko zgodovinopisje


Nazaj