20.500.12556/DiRROS-23814 Some methodological reflections on oral history in the borderlands: a Slovene-Italian case study Nekaj metodoloških premislekov o ustni zgodovini na obmejnih območjih: slovensko-italijanska študija primera The article proposes some methodological reflections on doing oral history in borderland areas, starting from the case study of the Slovene-Italian borderland. It elaborates on some mistakes and difficulties the author has faced when conducting interviews in the Slovene-Italian borderland. She reflects on various challenges and obstacles, from language to terminology and conflicting collective narratives. She concludes that, as in any oral history project, as well as in borderland areas, it is important to create a relaxed atmosphere that allows for an open discussion of issues of the shared past. In a space often full of conflicting narratives and memories this is not always easy, and it is probably easier for those who are several generations distant from the events. However, the key elements of such an interview are creating an atmosphere of mutual respect and honesty and especially to (patiently) listen to the narrator, without judgement. Članek prinaša nekaj metodoloških premislekov o ustni zgodovini na obmejnih območjih na primeru slovensko-italijanskega obmejnega območja. Podrobneje so predstavljene nekatere napake in težave, s katerimi se avtorica srečuje pri opravljanju intervjujev na slovensko-italijanskem obmejnem območju. Pri tem se osredotoča tako na jezikovne ovire in težave, ki se lahko pojavijo kot posledica tega, da sta v obmejnem prostoru raziskovalec in narator rojena govorca različnih jezikov. Posebej se posveča tudi težavam, ki jih za ustno zgodovino predstavlja skupna preteklost v prostoru, ki je pogosto prežet s konfliktnimi in nasprotujočimi si kolektivnimi naracijami. Pri tem ugotavlja, da je, tako kot pri vsakem projektu ustne zgodovine, tudi na obmejnih območjih pomembno ustvariti sproščeno vzdušje, ki omogoča odprt pogovor o vprašanjih skupne preteklosti. V prostoru, ki je pogosto poln nasprotujočih si naracij in spominov, to ni vedno lahko. Bržkone je to lažje za raziskovalce, ki so od dogodkov oddaljeni več generacij. Intervju je pogosto ena od redkih priložnosti v življenju naratorjev, ko lahko govorijo in razmišljajo o svoji preteklosti, družinski zgodbi in zgodovini, kar moramo spoštovati in ceniti. Po izkušnji avtorice pa so ključni elementi intervjuvanja in projektov ustne zgodovine v obmejnem prostoru dobro in aktivno poznavanje jezika naratorja (ko je to le možno), vzpostavitev vzdušja medsebojnega spoštovanja in iskrenosti ter predvsem (potrpežljivo) poslušanje sogovornika brez obsojanja. oral history borderlands border history collective memory practices of memory contested past Slovene-Italian border slovene historiography ustna zgodovina obmejna območja zgodovina meje kolektivni spomin spominske prakse nasprotujoča si preteklost slovensko-italijanska meja slovensko zgodovinopisje true false false Angleški jezik Slovenski jezik Delo ni kategorizirano 2025-10-07 13:08:05 2026-01-21 12:34:28 2026-01-22 04:04:01 0000-00-00 00:00:00 2023 0 0 377-398 št. 3 Letn. 31 2023 0000-00-00 Zaloznikova NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2023-09-30 930(497.4) 1318-0185 10.19233/AH.2023.16 182222595 AH_31-2023-3_LAMPE.pdf AH_31-2023-3_LAMPE.pdf 1 CEC941BA9E226FADCAB2D5EFA9816882 77ae2fdd3036d2f7da2d8444e7a93dad7be84f83ff20f5193be4bdc7aa6062f7 f1123adc-a36d-11f0-9bb7-001a4af901a5 https://dirros.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=35313 https://zdjp.si/wp-content/uploads/2023/12/AH_31-2023-3_LAMPE.pdf 1 e65552fc-a36d-11f0-9bb7-001a4af901a5 https://dirros.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=35312 Inštitut Irris za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja 0 0 0