Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Testimony as a Co-Existential Extension of Deliberative Practices
Avtorji:ID Erzetič, Manca (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,80 MB)
MD5: A688D8CBB8417EBD302243BFC5264F48
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (360,80 KB)
MD5: 50D5CF2CD69AE67D5F5E22C9A282125C
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo INR - Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko
Povzetek:The article focuses on the relevance of testimony for deliberative practices, which can be observed to have been insufficiently emphasized in previous discussions on deliberative communication. This seems important not only when it comes to considering deliberative practices in relation to historical time and its aftermath, but also directly in terms of their contemporary application. Indeed, testimonies can assume a key communicative role in different life situations by appearing in various contexts, and in this way allow for the existential and coexistential extension of deliberative practices. First, I address the issue of conceptualizing the phenomenon of testimony and the relationship between the contexts of witnessing and the conditions of truth-telling, drawing in particular on the considerations by Hans-Georg Gadamer, Klaus Held, Bernhard Waldenfels, and Giorgio Agamben’s discussion of testimony and truth in Quando la casa brucia (2020). I conclude the paper by describing a concrete case of the extension of deliberative practice in relation to the testimony of Marijan Rogić, a former convict in the concentration camp on the island of Goli otok [Barren Island].
Ključne besede:testimony, deliberative practices, communication, Agamben, Rogić
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:23.07.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 81-100
Številčenje:Letn. 34, št. 132/133
PID:20.500.12556/DiRROS-23614 Novo okno
UDK:141.7
ISSN pri članku:1318-3362
DOI:10.32022/PHI34.2025.132-133.5 Novo okno
COBISS.SI-ID:246115843 Novo okno
Datum objave v DiRROS:11.09.2025
Število ogledov:239
Število prenosov:94
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Phainomena : [glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani
Skrajšan naslov:Phainomena
Založnik:Fenomenološko društvo [etc.], Fenomenološko društvo [etc.], Nova revija, Inštitut Nove revije - Zavod za humanistiko
ISSN:1318-3362
COBISS.SI-ID:29705216 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0341
Naslov:Humanistika in smisel humanosti v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J7-4631
Naslov:Hermenevtični problem razumevanja človeške eksistence in koeksistence v epohi nihilizma

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:I0-0036
Naslov:Center za promocijo humanistike Inštituta Nove revije

Financer:Drugi - Drug financer ali več financerjev
Številka projekta:CA22149
Naslov:The Research Network for Interdisciplanary Studies of Transhistorical Deliberative Democracy
Akronim:COST

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Pričevanje kot ko-eksistencialna razširitev deliberativnih praks
Povzetek:Članek se osredotoča na relevantnost pričevanja za deliberativne prakse, kjer lahko ugotovimo, da je bila ta téma v prejšnjih razpravah o deliberativni komunikaciji premalo poudarjena. To se zdi pomembno ne samo, ko gre za obravnavo deliberativnih praks v povezavi z zgodovinskim časom in njegovimi nasledki, temveč tudi neposredno z vidika njihove sodobne aplikacije. Pričevanja lahko namreč s tem, da se javljajo v različnih kontekstih (osebnih in medosebnih, dokumentarnih, literarnih, pravnih, zgodovinskih, religioznih itd.), prevzamejo ključno komunikativno vlogo v različnih življenjskih situacijah in na ta način omogočajo eksistencialno in koeksistencialno razširitev deliberativnih praks. V članku se najprej zadržim pri problemu konceptualizacije fenomena pričevanja ter pri razmerju med konteksti pričevanja in pogoji izražanja resnice, pri čemer se opiram zlasti na obravnave Hansa-Georga Gadamerja, Klausa Helda, Bernharda Waldenfelsa ter na Agambenovo razpravo o pričevanju in resnici v knjigi Quando la casa brucia (2020). Prispevek sklenem z deskripcijo konkretnega primera razširitve deliberativne prakse ob pričevanju Marijana Rogića, nekdanjega kaznjenca v koncentracijskem taborišču na Golem otoku
Ključne besede:pričevanje, deliberativne prakse, komunikacija, Agamben, Rogić


Nazaj