20.500.12556/DiRROS-23614 Testimony as a Co-Existential Extension of Deliberative Practices Pričevanje kot ko-eksistencialna razširitev deliberativnih praks The article focuses on the relevance of testimony for deliberative practices, which can be observed to have been insufficiently emphasized in previous discussions on deliberative communication. This seems important not only when it comes to considering deliberative practices in relation to historical time and its aftermath, but also directly in terms of their contemporary application. Indeed, testimonies can assume a key communicative role in different life situations by appearing in various contexts, and in this way allow for the existential and coexistential extension of deliberative practices. First, I address the issue of conceptualizing the phenomenon of testimony and the relationship between the contexts of witnessing and the conditions of truth-telling, drawing in particular on the considerations by Hans-Georg Gadamer, Klaus Held, Bernhard Waldenfels, and Giorgio Agamben’s discussion of testimony and truth in Quando la casa brucia (2020). I conclude the paper by describing a concrete case of the extension of deliberative practice in relation to the testimony of Marijan Rogić, a former convict in the concentration camp on the island of Goli otok [Barren Island]. Članek se osredotoča na relevantnost pričevanja za deliberativne prakse, kjer lahko ugotovimo, da je bila ta téma v prejšnjih razpravah o deliberativni komunikaciji premalo poudarjena. To se zdi pomembno ne samo, ko gre za obravnavo deliberativnih praks v povezavi z zgodovinskim časom in njegovimi nasledki, temveč tudi neposredno z vidika njihove sodobne aplikacije. Pričevanja lahko namreč s tem, da se javljajo v različnih kontekstih (osebnih in medosebnih, dokumentarnih, literarnih, pravnih, zgodovinskih, religioznih itd.), prevzamejo ključno komunikativno vlogo v različnih življenjskih situacijah in na ta način omogočajo eksistencialno in koeksistencialno razširitev deliberativnih praks. V članku se najprej zadržim pri problemu konceptualizacije fenomena pričevanja ter pri razmerju med konteksti pričevanja in pogoji izražanja resnice, pri čemer se opiram zlasti na obravnave Hansa-Georga Gadamerja, Klausa Helda, Bernharda Waldenfelsa ter na Agambenovo razpravo o pričevanju in resnici v knjigi Quando la casa brucia (2020). Prispevek sklenem z deskripcijo konkretnega primera razširitve deliberativne prakse ob pričevanju Marijana Rogića, nekdanjega kaznjenca v koncentracijskem taborišču na Golem otoku testimony deliberative practices communication Agamben Rogić pričevanje deliberativne prakse komunikacija Agamben Rogić true false true Angleški jezik Slovenski jezik Neznano 2025-09-11 18:30:06 2025-09-11 18:30:06 2025-10-24 03:54:39 0000-00-00 00:00:00 2025 0 0 str. 81-100 št. 132/133 Letn. 34 2025 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2025-07-23 141.7 1318-3362 10.32022/PHI34.2025.132-133.5 246115843 E-PHI_34_132-133_2025.pdf E-PHI_34_132-133_2025.pdf 1 A688D8CBB8417EBD302243BFC5264F48 15bbc7179704eaf501db2863633f63b15ec7fbdf0bbd23a27fc72bda9031c15f 94d37a75-8f2c-11f0-9bb7-001a4af901a5 https://dirros.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=34942 05_E-PHI_132-133_Erzetic.pdf 05_E-PHI_132-133_Erzetic.pdf 1 50D5CF2CD69AE67D5F5E22C9A282125C c623f70f52d8a27a5b0e078f5c603ff3c3ae567cb9991c95460593fb383c8073 0537f987-8f2d-11f0-9bb7-001a4af901a5 https://dirros.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=34943 Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko 0 0 0