Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:The Gadamer–Habermas Debate through Mahabharata’s Women : Intersectional Feminist Engagements with Tradition and Critique
Avtorji:ID Mahadevan, Kanchana (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (537,22 KB)
MD5: 8F0230BD22D8136AA0AD3B5F3589303D
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo INR - Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko
Povzetek:Despite their affinities in criticizing the Cartesian subject, contextualizing texts, and upholding dialogue as integral to interpretation, there are differences between the hermeneutic projects of Gadamer and Habermas. While Gadamer emphasizes real dialogue and continuity with tradition, Habermas highlights ideal communication and critical distance. With regard to the underexplored feminist intervention in their debate, it can be said that there are greater affinities between feminist thought and Gadamer arising from their commitment to historically situated thought. But the vantage position of tradition in Gadamer has generated its set of feminist apprehensions. The paper scrutinizes the consequences of intervening in the Gadamer–Habermas debate on the hermeneutics of tradition from a feminist perspective. Analyzing women characters in the Indian epic Mahabharata, it argues that the intersectionality between their gendered identity and varied social locations of class and caste leads to diverse feminist perspectives. In conclusion, the paper ponders over whether they are all equally critical and the extent to which they can be reconciled.
Ključne besede:hermeneutics, critique, feminism, dialogue, tradition, Gadamer, Habermas, Mahasweta Devi, Mahabharata
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:23.06.2022
Leto izida:2022
Št. strani:str. 147-185
Številčenje:Letn. 31, št. 120/121
PID:20.500.12556/DiRROS-20672 Novo okno
UDK:82.091
ISSN pri članku:1318-3362
DOI:10.32022/PHI31.2022.120-121.7 Novo okno
COBISS.SI-ID:119770883 Novo okno
Datum objave v DiRROS:25.10.2024
Število ogledov:208
Število prenosov:60
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
MAHADEVAN, Kanchana, 2022, The Gadamer–Habermas Debate through Mahabharata’s Women : Intersectional Feminist Engagements with Tradition and Critique. Phainomena : [glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani [na spletu]. 2022. Vol. 31, no. 120/121, p. 147–185. [Dostopano 6 april 2025]. DOI 10.32022/PHI31.2022.120-121.7. Pridobljeno s: https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=20672
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Phainomena : [glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani
Skrajšan naslov:Phainomena
Založnik:Fenomenološko društvo [etc.], Fenomenološko društvo [etc.], Nova revija, Inštitut Nove revije - Zavod za humanistiko
ISSN:1318-3362
COBISS.SI-ID:29705216 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Diskusija med Gadamerjem in Habermasom skoz perspektivo žensk v Mahabharati : Intersekcijski feministični spoprijemi s tradicijo in kritiko
Povzetek:Kljub njuni bližini glede kritike kartezijanskega subjekta, kontekstualizacije besedil in zagovarjanja dialoga kot sestavnega dela interpretacije obstajajo pomembne razlike med hermenevtičnima projektoma Gadamerja in Habermasa. Medtem ko Gadamer poudarja resničen dialog in kontinuiteto s tradicijo, Habermas zastopa idealno komunikacijo in kritično distanco. Če se obrnemo k premalo raziskani feministični intervenciji znotraj njune diskusije, je mogoče ugotoviti, da dejansko obstaja večja bližina med feministično mislijo in Gadamerjem, ki izhaja iz zavezanosti historično situirani misli. Toda prednostni položaj tradicije pri Gadamerju je vendarle priklical določen niz feminističnih zadržkov. Članek iz feministične perspektive obravnava posledice intervencije v diskusijo med Gadamerjem in Habermasom glede hermenevtike tradicije. Na podlagi analize ženskih osebnosti v indijskem epu Mahabharata prispevek zagovarja misel, da intersekcionalnost njihovih spolno zaznamovanih identitet in mnogoterih družbenih položajev znotraj razredov in kast vodi k raznovrstnim feminističnim perspektivam. V zaključku skuša članek pretehtati, če so vse enako kritične in če jih je mogoče do določene mere medsebojno spraviti
Ključne besede:hermenevtika, kritika, feminizem, dialog, tradicija, Gadamer, Habermas, Mahasweta Devi, Mahabharata


Nazaj