Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Causes and consequences of large-scale windthrow on the development of fir-beech forests in the Dinaric mountains
Avtorji:ID Čater, Matjaž (Avtor)
ID Alagić, Ajša (Avtor)
ID Ferlan, Mitja (Avtor)
ID Jevšenak, Jernej (Avtor)
ID Marinšek, Aleksander (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.20315/ASetL.130.2
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,26 MB)
MD5: B44D0A6CCE5D97A9C436D9259E4F4BF8
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:We investigated several aspects of windthrow that are relevant to our understanding and management of forest ecosystems. As an example, we used an extreme event in December 2017, when the strongest storm in recent history occurred in the Slovenian Dinaric High Karst. We examined influential factors such as soil properties, wind speed, precipitation and ecological consequences for the affected forests. Soil properties were measured around standing and fallen silver fir trees at all three research sites. Tree species composition in the regeneration was observed on plots with chemical and acoustic ungulate deterrents and on control plots without deterrents. Economic estimates of yield loss due to damage were calculated at the national level. A model of the potential threat from windthrow was also developed based on data collected from windthrow events and meteorological data over the past 20 years. Our results indicate that soil depth and mineral fraction depth were similar at sites with and without damaged trees and were not the determining factors for tree toppling. Plots with acoustic deterrents showed the most effective regeneration development, the least decline in silver fir and the greatest increase in noble hardwood seedlings, while plots with chemical deterrents showed the least browsing damage. The estimated economic loss of €16.1 million is 6.6% less than the harvest under normal conditions. The economic loss was relatively low due to the nature of the storm, with the predominant type of damage being uprooted trees with no damaged trunks. The windthrow hazard model revealed that a large number of consecutive events with strong winds in each section weakened the stand, which was subsequently knocked down during the next extreme wind and rainfall event.
Ključne besede:natural forest regeneration, windthrow, economic loss, browsing, ungulate deterrents, forest soil properties, potential threat model
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2023
Leto izida:2023
Št. strani:str. 17-32
Številčenje:Vol. 130
PID:20.500.12556/DiRROS-16664 Novo okno
UDK:630*22+630*18:630*42(234.422.1)(045)=111
ISSN pri članku:2335-3112
DOI:10.20315/ASetL.130.2 Novo okno
COBISS.SI-ID:156927235 Novo okno
Datum objave v DiRROS:27.06.2023
Število ogledov:2181
Število prenosov:944
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
ČATER, Matjaž, ALAGIĆ, Ajša, FERLAN, Mitja, JEVŠENAK, Jernej in MARINŠEK, Aleksander, 2023, Causes and consequences of large-scale windthrow on the development of fir-beech forests in the Dinaric mountains. Acta Silvae et Ligni [na spletu]. 2023. Vol. 130, p. 17–32. [Dostopano 4 april 2025]. DOI 10.20315/ASetL.130.2. Pridobljeno s: https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=16664
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Podobna dela iz repozitorija:

Ni podobnih del
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Silvae et Ligni
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:2335-3112
COBISS.SI-ID:266761216 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J4-3086-2021
Naslov:Ekofiziološki, morfološki in rastni odzivi jelke in bukve vzdolž geografskega gradienta – izhodišče za napovedovanje prihodnjih razvojnih trendov
Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P4-0107-2020
Naslov:Gozdna biologija, ekologija in tehnologija
Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:V4-1820-2018
Naslov:Vzroki in vplivi vetroloma (december 2017) na nadaljnji razvoj jelovo-bukovih sestojev v Sloveniji
Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:V4-2025-2020
Naslov:Naravna obnova in nega gozdov, ogolelih po velikopovršinskih ujmah: usklajevanje ekoloških, ekonomskih in gozdarsko-političnih vidikov

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Vzroki in posledice velikopovršinskega vetroloma na razvoj bukovo-jelovih gozdov v dinarskem gorstvu
Povzetek:Raziskali in analizirali smo problematiko vetrolomov z različnih vidikov, pomembnih za naše razumevanje in upravljanje gozdnih ekosistemov. Kot primer smo uporabili ekstremni dogodek iz decembra 2017, ko je slovenski visoki dinarski kras prizadel najmočnejši vetrolom v novejši zgodovini. Da bi razumeli vzroke in ekološke posledice te obsežne motnje, smo gozdove na treh različnih lokacijah v Dinarskem območju preučevali iz različnih vidikov, ki so lahko vzroki za škodo zaradi vetroloma ali pa njegova posledica. Lastnosti tal smo izmerili okoli stoječih in podrtih dreves na vseh treh raziskovalnih lokacijah. Prav tako smo na vseh lokacijah spremljali sestavo drevesnega mladja na ploskvah, opremljenih s kemičnimi in zvočnimi odvračali za parkljarje, ter kontrolnih ploskvah brez odvračal. Ekonomske ocene zaradi izgube donosa zaradi škode smo izračunali za nacionalno raven. Na podlagi zbranih podatkov vetrolomov in meteoroloških podatkov v zadnjih 20 letih smo izdelali model potencialne ogroženosti zaradi vetrolomov. Lastnosti gozdnih tal niso vzrok za vetrolom, vendar pa spadajo med dejavnike vpliva na poškodbe dreves zaradi vetroloma. V naši raziskavi so se talne lastnosti na mestih s poškodovanimi drevesi in brez njih izkazale za statistično neznačilne in niso bile odločilen dejavnik za prevračanje dreves. Ploskve z zvočnimi odvračali so pokazale najuspešnejši razvoj mladja, tj. najmanjši upad pri jelki in največje povečanje pri plemenitih listavcih, medtem ko so ploskve s kemičnimi odvračali pokazale najmanjšo škodo zaradi objedanja. Ocenjena gospodarska izguba v višini 16,1 milijona evrov je za 6,6 % manjša od poseka v običajnih okoliščinah. Gospodarska škoda je bila zaradi narave neurja razmeroma majhna, saj je bila večina škode v obliki izruvanih dreves brez poškodovanih debel. Model nevarnosti pojava vetrolomov je pokazal, da je veliko število zaporednih dogodkov z močnimi vetrovi na vsakem odseku oslabilo sestoj, ki je bil posledično uničen ob naslednjem ekstremnem dogodku vetra in padavin.
Ključne besede:naravno mladje, vetrolom, gospodarska škoda, objedanje, odvračala za parkljarje, lastnosti gozdnih tal, modeliranje tveganja


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj