Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Chinese religions and the Cuban revolution : a case study of the Guan Yu cult
Avtorji:ID Kosec, Maja Maria (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.35469/poligrafi.2022.340
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (425,54 KB)
MD5: 5133A6B05B00C142B5BF6087A15750CD
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRS Koper - Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria
Povzetek:The issue of religious practices within the Chinese diaspora in Cuba is increasingly debated within Chinese studies in latin america. as the Chinese and African diasporas in Cuba have intermingled ethnically, their religious practices have historically also intermingled. While the rise of Afro-Cuban religions in recent decades is primarily understood as a response to centuries of Spanish colonialism and perceived as a resistance to Eurocentric hegemonic power, this article aims to examine the efforts of the Chinese diaspora to re-evaluate their religions from the same decolonial perspective. This article aims to determine the tendencies of interactions between Chinese religious beliefs and Cuba’s religions before and after the Cuban revolution, including after the fall of the socialist bloc. Specifically, it examines whether post-revolution state atheism had an impact on the religious beliefs and ethnic heritage of members of the Chinese diaspora. In the 1990s there was a revival of the Guan Yu (关羽) cult which has been often interpreted as a consequence of the economic interests of the Chinese and Afro-Chinese diaspora or as a consequence of the interests of the Cuban government. However, we must also be aware of the broader historical, social and political context at play here.
Ključne besede:minorities, Chinese diaspora, Chinese religion, African diaspora, Cuban revolution, Cuba
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:29.12.2022
Leto izida:2022
Št. strani:str. 225-247
Številčenje:Letn. 27, št. 107/108
PID:20.500.12556/DiRROS-16308 Novo okno
UDK:323.15(729.1)
ISSN pri članku:1318-8828
DOI:10.35469/poligrafi.2022.340 Novo okno
COBISS.SI-ID:136432131 Novo okno
Avtorske pravice:ZRS Koper
Datum objave v DiRROS:28.02.2023
Število ogledov:379
Število prenosov:162
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Poligrafi. revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo
Skrajšan naslov:Poligrafi
Založnik:Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Društvo za primerjalno religiologijo, Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, Društvo za primerjalno religiologijo
ISSN:1318-8828
COBISS.SI-ID:59336192 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Kitajske religije in kubanska revolucija : študija primera kulta Guan Yu
Povzetek:Na področju kitajskih študij v Latinski Ameriki se kot predmet razprav vse pogosteje pojavlja vprašanje verskih praks v kitajski diaspori na Kubi. Ker sta se kitajska in afriška diaspora na Kubi skozi zgodovino etnično mešali, so se sčasoma prepletle tudi njune verske prakse. Medtem ko gre vzpon afrokubanskih religij v zadnjih desetletjih razumeti predvsem kot odziv na stoletja španskega kolonializma in kot upor evropocentrični hegemonistični oblasti, skuša avtorica v prispevku preučiti prizadevanja kitajske diaspore, da bi s te dekolonialne perspektive omenjene religije na novo ovrednotila. Cilj članka je ugotoviti, kakšni so trendi interakcij med kitajskimi verovanji in kubanskimi religijami pred kubansko revolucijo in po njej, tudi po propadu socialističnega bloka. Natančneje, avtorica ugotavlja, ali je porevolucijski državni ateizem vplival na verska prepričanja in etnično dediščino pripadnikov kitajske diaspore. V 90. letih 20. stoletja je prišlo do oživitve kulta Guan Yuja (关羽), ki ga številni razlagajo kot rezultat gospodarskih interesov ki-tajske in afrokitajske diaspore oziroma kot posledico interesov kubanske vlade. Vsekakor pa je treba pri obeh domnevah upoštevati tudi vlogo širšega zgodovinskega, družbenega in političnega ozadja.
Ključne besede:manjšine, kitajska diaspora, kitajska religija, afriška diaspora, kubanska revolucija, Guan Yu, San Fancon, Kuba


Nazaj