Digital repository of Slovenian research organisations

Show document
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Title:Chinese religions and the Cuban revolution : a case study of the Guan Yu cult
Authors:ID Kosec, Maja Maria (Author)
Files:URL URL - Source URL, visit https://doi.org/10.35469/poligrafi.2022.340
 
.pdf PDF - Presentation file, download (425,54 KB)
MD5: 5133A6B05B00C142B5BF6087A15750CD
 
Language:English
Typology:1.01 - Original Scientific Article
Organization:Logo ZRS Koper - Science and Research Centre Koper
Abstract:The issue of religious practices within the Chinese diaspora in Cuba is increasingly debated within Chinese studies in latin america. as the Chinese and African diasporas in Cuba have intermingled ethnically, their religious practices have historically also intermingled. While the rise of Afro-Cuban religions in recent decades is primarily understood as a response to centuries of Spanish colonialism and perceived as a resistance to Eurocentric hegemonic power, this article aims to examine the efforts of the Chinese diaspora to re-evaluate their religions from the same decolonial perspective. This article aims to determine the tendencies of interactions between Chinese religious beliefs and Cuba’s religions before and after the Cuban revolution, including after the fall of the socialist bloc. Specifically, it examines whether post-revolution state atheism had an impact on the religious beliefs and ethnic heritage of members of the Chinese diaspora. In the 1990s there was a revival of the Guan Yu (关羽) cult which has been often interpreted as a consequence of the economic interests of the Chinese and Afro-Chinese diaspora or as a consequence of the interests of the Cuban government. However, we must also be aware of the broader historical, social and political context at play here.
Keywords:minorities, Chinese diaspora, Chinese religion, African diaspora, Cuban revolution, Cuba
Publication status:Published
Publication version:Version of Record
Publication date:29.12.2022
Year of publishing:2022
Number of pages:str. 225-247
Numbering:Letn. 27, št. 107/108
PID:20.500.12556/DiRROS-16308 New window
UDC:323.15(729.1)
ISSN on article:1318-8828
DOI:10.35469/poligrafi.2022.340 New window
COBISS.SI-ID:136432131 New window
Copyright:ZRS Koper
Publication date in DiRROS:28.02.2023
Views:388
Downloads:166
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Record is a part of a journal

Title:Poligrafi. revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo
Shortened title:Poligrafi
Publisher:Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Društvo za primerjalno religiologijo, Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, Društvo za primerjalno religiologijo
ISSN:1318-8828
COBISS.SI-ID:59336192 New window

Secondary language

Language:Slovenian
Title:Kitajske religije in kubanska revolucija : študija primera kulta Guan Yu
Abstract:Na področju kitajskih študij v Latinski Ameriki se kot predmet razprav vse pogosteje pojavlja vprašanje verskih praks v kitajski diaspori na Kubi. Ker sta se kitajska in afriška diaspora na Kubi skozi zgodovino etnično mešali, so se sčasoma prepletle tudi njune verske prakse. Medtem ko gre vzpon afrokubanskih religij v zadnjih desetletjih razumeti predvsem kot odziv na stoletja španskega kolonializma in kot upor evropocentrični hegemonistični oblasti, skuša avtorica v prispevku preučiti prizadevanja kitajske diaspore, da bi s te dekolonialne perspektive omenjene religije na novo ovrednotila. Cilj članka je ugotoviti, kakšni so trendi interakcij med kitajskimi verovanji in kubanskimi religijami pred kubansko revolucijo in po njej, tudi po propadu socialističnega bloka. Natančneje, avtorica ugotavlja, ali je porevolucijski državni ateizem vplival na verska prepričanja in etnično dediščino pripadnikov kitajske diaspore. V 90. letih 20. stoletja je prišlo do oživitve kulta Guan Yuja (关羽), ki ga številni razlagajo kot rezultat gospodarskih interesov ki-tajske in afrokitajske diaspore oziroma kot posledico interesov kubanske vlade. Vsekakor pa je treba pri obeh domnevah upoštevati tudi vlogo širšega zgodovinskega, družbenega in političnega ozadja.
Keywords:manjšine, kitajska diaspora, kitajska religija, afriška diaspora, kubanska revolucija, Guan Yu, San Fancon, Kuba


Back