111. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-042 : opis vzorca: Fagus, veja (z listi ali brez) ali poganjki, št. enot 1 : namen testiranja: sum na: Anoplophora glabripennisAndreja Kavčič, 2019, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, programi preiskav 2019, Anoplophora glabripennis, Fagus Objavljeno v DiRROS: 21.06.2019; Ogledov: 2006; Prenosov: 117 Gradivo ima več datotek! Več... |
112. Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti z rakom dojk v slovenski populacijiVesna Zadnik, Mateja Krajc, 2018, strokovni članek Povzetek: Danes poznamo različne matematične modele za izračunavanje individualne ogroženosti za raka dojk. Trenutno je kot najbolj dosleden model razpoznan Tyrer-Cuzickov algoritem vključen v program IBIS. V Sloveniji smo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti za rakom dojk v slovenski populaciji, ki ga izvajamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, razvili program S-IBIS, ki je namenjen izračunavanju individualne ogroženosti za raka dojk slovenskih žensk. Gre za prilagoditev programa IBIS, kjer je v izračunih uporabljena slovenska generacijsko specifična populacijska ogroženost za raka dojk. Slovenski IBIS (S-IBIS) je pripravljen za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu in omogoča z dokazi podprto razvrščanje asimptomatske posameznice v skupino splošno, zmerno in visoko ogroženih za raka dojk. Kot mejo za uvrstitev Slovenke stare 25 let med zmerno ogrožene za rakom dojk predlagamo vrednost doživljenjskega tveganja izračunanega s programom S-IBIS 16 ali več odstotkov, podane pa so tudi mejne vrednosti na podlagi deset-letne ogroženosti. V primerjavi z današnjim sistemom, ko Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni opredeljuje bolj ogrožene ženske samo na podlagi nekaj zelo ohlapnih kvalitativnih kriterijev, je možno s programom S-IBIS asimptomaske ženske v skupine ogroženosti razvrstiti na podlagi individualnih numeričnih kriterijev. Pilotno preizkušanje programa v Centrih za bolezni dojk kaže spodbudne rezultate % verjamemo, da bi implementacija S-IBIS v slovenski zdravstveni sistem lahko zmanjšala število nepotrebnih preventivnih intervencij, hkrati pa bi se zmanjšale tudi čakalne dobe za upravičene preventivne preglede zmerno in visoko ogroženih žensk. Ključne besede: rak dojke, preventivna mamografija, individualna ogroženost, računalniški programi Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3569; Prenosov: 903 Celotno besedilo (139,26 KB) |
113. Gospodarjenje z manjvrednim lesomSrečko Devjak, Franc Merzelj, Mirko Tratnik, 1993, izvirni znanstveni članek Ključne besede: les, ostanki, gospodarjenje, gozdni sortimenti, žagarski ostanki, iverne plošče, vlaknene plošče, celuloza, optimizacijski model, linearni programi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4201; Prenosov: 1818 Celotno besedilo (724,01 KB) |
114. Primerjava programov za standardizacijo časovnih vrst v dendrokronologijiSimon Poljanšek, Špela Jagodic, Tom Levanič, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za standardizacijo zaporedij širin branik je v uporabi več programov, mi smo primerjali dva - najbolj razširjeni in znani program ARSTAN in pred kratkim predstavljeno knjižnico za standardizacijo dendrokronoloških podatkov dplR, narejeno za statistični program R. Oba programa sta brezplačna, ARSTAN je namenski program za standardizacijo zaporedij širin branik, medtem ko je program R, v okviru katerega deluje knjižnica dplR, namenjen tudi drugim analizam in prikazom podatkov. Uporabili smo različne teste in preverili, ali so med kronologijami širin branik, kakor jih izračunata ARSTAN in dplR, statistično značilne razlike in ali so standardizirane kronologije, narejene s knjižnico dplR, enako uporabne za preučevanje ekoloških in klimatoloških vprašanj, kot so kronologije, narejene s programom ARSTAN. ARSTAN za izračun kronologije ponudi uporabniku listo ukazov, medtem ko dplR zahteva pisne ukaze in ne ponuja izbire. Pri primerjavi rezultatov smo ugotovili, da razlike med izračuni primerjanih programov niso statistično značilne - programa pri osnovnih statističnih parametrih ponudita enake rezultate za povprečne širine branik in standardne odklone ter z razliko na drugem decimalnem mestu za rezultate občutljivosti in avtokorelacijskega koeficienta. Korelacija med standardiziranima kronologijama znaša 0,9773, med kronologijama ostankov pa 0,9776, grafično so razlike prav tako maloštevilne in majhne. Ker se programa razlikujeta le po delovnem okolju, je odločitev o izbiri programa prepuščena uporabniku. Ključne besede: dendrokronologija, računalniški programi, ARSTAN, dplR, branike, kronologija širine branik Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4331; Prenosov: 1901 Celotno besedilo (352,54 KB) |