1. Nekatere značilnosti rastja in rastlinstva v dolini Suhorice v Brkinih (jugozahodna Slovenija) : v spomin prof. Liviju Poldiniju (1930-2024)Igor Dakskobler, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na okoli 4,5 km dolgem, v glavnem gozdnatem odseku doline Suhorice med krajema Bibec in Bižaj (osrednji Brkini, jugozahodna Slovenija, kvadrant 0350/4), kjer so pred nekaj leti načrtovali gradnjo velikega zajetja za dodatno oskrbo Slovenske Istre z vodo (namero so za zdaj opustili!), smo ugotovili osem rastlinskih združb, med katerimi so naravovarstveno najbolj pomembni logi črne jelše (Lamio orvalae-Alnetum glutinosae) in obrečni in pobočni polsuhi travniki (Anthoxantho-Brometum erecti caricetosum pallescentis, Danthonio-Scorzoneretum villosae holcetosum lanati). V dolini in na pobočjih nad njo smo popisali okoli 450 taksonov praprotnic in semenk, med njimi jih je 20 zavarovanih in prav toliko tudi na rdečem seznamu. Najbolj ogroženi sta vrsti Gladiolus illyricus in Orchis coriophora.
Ključne besede: vegetacija, rastlinske združbe, sintaksonomija, kartiranje flore, Brkini, Natura 2000, Slovenija, vegetation, plant communities, syntaxonomy, flora mapping, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2026; Ogledov: 765; Prenosov: 303
 Celotno besedilo (38,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Nekatere značilnosti rastja in rastlinstva krajinskega parka Beka in njegove neposredne okolice (jugozahodna Slovenija)Igor Dakskobler, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V delih krajinskega parka Beka (povirni in srednji del doline Glinščice, oba bregova ob potoku Griža, dolina Korošca pri Beško-Ocizeljskih jamah) in v njegovi neposredni okolici (travniki pri Beki in Ocizli) smo ugotovili enajst gozdnih združb na rangu asociacije, v katerih so prevladujoče vrste graden, puhasti hrast, črni gaber, navadni beli gaber, bukev, črna jelša, lipa, gorski javor in (ali) črni bor. Popisana travišča lahko uvrstimo v vsaj šest sintaksonov na rangu asociacije. Deloma smo raziskali tudi rastje melišč in skalnih razpok, grmišč, mejic, kalov in opuščenih njiv. V raziskovanem območju smo popisali okoli 730 semenk in praprotnic, med njimi jih je 49 zavarovanih, 48 na rdečem seznamu, 30 je tujerodnih. Nekatere od ugotovljenih rastlinskih združb uvrščamo v varstveno pomembne habitatne tipe, med drugimi sta to Ilirski bukovi gozdovi (Aremonio-Fagion) in Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae). Pri Ocizli in Beki so nahajališča evropsko varstveno pomembne vrste Himantoglossum adriaticum.
Ključne besede: vegetacija, rastlinske združbe, sintaksonomija, Lamio orvalae-Ostryetum carpinifoliae, kartiranje flore, Kras, Istra, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 07.01.2026; Ogledov: 478; Prenosov: 248
Celotno besedilo (3,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Kartiranje morskega dna in habitatnih tipov ter popis flore in favne na območju predvidene gradnje protipoplavne zaščite mesta Piran : končno poročiloLovrenc Lipej, Ana Fortič, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Tihomir Makovec, Milijan Šiško, Leon Lojze Zamuda, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Občina Piran, protipoplavna zaščita, kartiranje, habitatni tipi, biološke združbe
Objavljeno v DiRROS: 08.09.2025; Ogledov: 555; Prenosov: 209
Celotno besedilo (6,30 MB) |
4. Mesta kot kraji in teme raziskav : kartiranje raziskovalnih grozdov po znanstvenih področjihMarjan Hočevar, Tomaž Bartol, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V znanstvenih člankih se mesta običajno pojavljajo kot teme (predmeti ali akterji) ali kraji (območja, destinacije, lokacije in prostori) raziskav. Proučevanje splošnejših vzorcev je redkejše, saj se raziskave običajno osredotočajo na posamezna mesta. Avtorja z znanstvenim kartiranjem, ki temelji na podatkih bibliografske zbirke Scopus in programskem orodju za vizualizacijo Vosviewer, proučujeta objave, povezane z raziskavami mest, v znanstvenih revijah in na različnih tematskih področjih, da bi ugotovila, kako se različne funkcije mest odražajo v znanstvenih revijah. Za modele uporabita primerljiva glavna mesta držav članic Evropske unije (Berlin, Madrid, Rim in Varšavo). Izsledki kažejo zelo podobne vzorce pri vseh mestih, pri čemer so najpogostejše objave v nacionalnih in regionalnih revijah. Večina raziskav poteka na treh glavnih znanstvenih področjih: 1. v družboslovju in humanistiki, 2. v medicini in 3. v naravoslovju (okoljske vede, vede o Zemlji in drugih planetih ter biotehniške in biološke vede). Prvotno so prevladovale raziskave s področja medicine, v zadnjem času pa so najpogostejše družboslovne študije. Čeprav ugotovljena razmerja med znanstvenimi področji temeljijo na različnih revijah, so primerljiva za vsa mesta, na njihovi podlagi pa se lahko presojajo mesta podobne velikosti. Raziskava je bila opravljena tik pred izbruhom pandemije koronavirusne bolezni (covid-19), na podlagi njenih izsledkov pa bi lahko primerjali raziskovalne vzorce pred pandemijo in po njej, saj se bodo lahko raziskave, povezane z mesti, zaradi pandemije v prihodnosti spremenile.
Ključne besede: mesta, znanstveno kartiranje, raziskovalna področja, bibliometrija, vizualizacija
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 578; Prenosov: 349
Celotno besedilo (682,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Pregled stanja morskega dna na območju predvidenega posega (predvidena nasipavanja s prodcem) na centralni plaži v PortorožuLovrenc Lipej, Tihomir Makovec, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Simone Spinelli, Milijan Šiško, Danijel Ivajnšič, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morski travniki, kartiranje, osrednja portoroška plaža, topografski pregled, predvideni posegi
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2025; Ogledov: 935; Prenosov: 353
Celotno besedilo (2,09 MB) |
6. Analiza pritiskov in presoja vplivov na morski ekosistem Krajinskega parka Strunjan s poudarkom na vplivu turizma in prostočasnih dejavnosti na stanje morskih travnikovLovrenc Lipej, Danijel Ivajnšič, Tihomir Makovec, Martina Orlando-Bonaca, Simone Spinelli, Milijan Šiško, Domen Trkov, Borut Mavrič, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morski travniki, kartiranje, MediSkew indeks, pritiski, Krajinski park Strunjan
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2025; Ogledov: 905; Prenosov: 362
Celotno besedilo (5,91 MB) |
7. Model upravljanja ekosistemov - pilotno območje Rački ribniki - PožegAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: projekt ZAGON, model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, conacija, deležniki, Rački ribniki, Požeg
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 1053; Prenosov: 142
Celotno besedilo (4,27 MB) |
8. Model upravljanja ekosistemov - pilotno območje Radensko poljeAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: projekt ZAGON, model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, conacija, deležniki, Radensko polje
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 992; Prenosov: 182
Celotno besedilo (4,95 MB) |
9. Model upravljanja ekosistemov - pilotno območje Menina planinaAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: projekt ZAGON, model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, conacija, deležniki, Menina planina
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 993; Prenosov: 167
Celotno besedilo (2,96 MB) |
10. |
