301. Iskanje optimalnih gozdnogojitvenih strategij s pomočjo stohastičnega programiranjaLidija Zadnik Stirn, 1991, izvirni znanstveni članek Povzetek: Optimalno gojenje in izkoriščanje gozda z namenom, da so izpolnjena vsa zahtevana načela gospodarjenja z gozdom, je predstavljeno kot večfazni stohastični proces. Kot pomoč pri optimalnem upravljanju tega procesa je prikazan stohastičen model, ki temelji na teoriji diskretnega stohastičnega programiranja. V ospredje so kot kriterij gospodarjenja z gozdom postavljeni le merljivi outputi iz gozda. Drugi učinki gozda v našem modelu niso upoštevani. Na osnovi tako definiranega kriterija gospodarjenja je optimalna strategija določena z iteracijskim postopkom, podobnim Bellmanovemu principu optimalnosti.
Ključne besede: operacijsko raziskovanje, gozdarstvo, odločanje v gozdarstvu, večfazni stohastični proces, Bellmanov princip optimalnosti, gozdovi, strategija, gojitev
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4683; Prenosov: 1900
 Celotno besedilo (834,91 KB) |
302. |
303. Aproksimacija rastnih funkcij s kubičnimi zlepkiAnton Cedilnik, 1991, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku so izpeljane formule za določanje kubičnega zlepka prvega reda z minimalnim drugim odvodom, ki naj ima vozle v danih točkah in mora biti naraščajoč. Zahteva po monotonosti privede do nelinearnega konveksnega programa, ki ga rešimo numerično.
Ključne besede: matematika, numerične metode, interpolacije, gozdarstvo, rastna funkcija, aproksimacija, kubični zlepek, monoton zlepek, nelinearen program
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4415; Prenosov: 1876
Celotno besedilo (303,46 KB) |
304. |
305. |
306. |
307. |
308. |
309. |
310. O rastnih funkcijahAnton Cedilnik, 1979, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek ima namen z matematičnega stališča osvetliti lastnosti funkcij, ki jih gozdarji, agronomi in biologi uporabljajo za opis rasti nekaterih količin, kot višinska, debelinska, prostorninska rast dreves v odvisnosti od časa in podobno. Navadno uporabljajo za ponazoritev teh procesov elementarne, odsekoma analitične funkcije, ker na takih lahko uporabimo metode aproksimacije eksperimentalnih podatkov. Vendar take funkcije le grobo kažejo dejanska dogajanja v majhnih intervalih neodvisne spremenljivke. Zato bi bilo treba postaviti trdnejše temelje in kriterije za določevanje tipov funkcij, ki bi bile primerne za opisovanje katerih koli pojavov te vrste. Ta študija je poskus v tej smeri.
Ključne besede: matematika, gozdarstvo, rastna funkcija, biološka rast, karakteristična funkcija, subjektivni čas, rast drevesa, mathematics, forestry, growth function, biological growth, characteristic function, subjective time, growth of a tree
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4430; Prenosov: 1901
Celotno besedilo (1,23 MB) |
