31. Knowledge that leaves a mark : seventy years of the Slovenian National Building and Civil Engineering Institute 1949-20192019, strokovna monografija Povzetek: V publikaciji je predstavljen Zavod za gradbeništvo Slovenije ob 70-letnici. V osmih poglavjih je predstavljeno znanstveno-raziskovalno in strokovno delo. V nadaljevanju sledijo poglavja, ki predstavljajo posamezne znanstveno-raziskovalne laboratorije in strokovne službe.
Ključne besede: Zavod za gradbeništvo Slovenije, ZAG Ljubljana, gradbeništvo, znanstveno-raziskovalna dejavnost, strokovna dejavnost, laboratoriji, predstavitev, 70 let, sedemdeset let, grajeno okolje, digitalizacija, gradnja, les, krožno gospodarstvo, napredni materiali v gradbeništvu, potresi, stavbe, trajnostna gradnja, bivanje, ekologija, voda, zrak, zemlja
Objavljeno v DiRROS: 19.01.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 121
 Celotno besedilo (19,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
32. On mechanisms of cell plasma membrane vesiculationVeronika Kralj-Iglič, Urška Batista, Henry Hägerstrand, Aleš Iglič, Janja Majhenc, Mihael Sok, 1998, izvirni znanstveni članek Ključne besede: budding, membrane bilayer, vesiculation
Objavljeno v DiRROS: 19.01.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,68 MB) |
33. O domorodnosti alpskega kozoroga v SlovenijiAndreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji.
Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 260; Prenosov: 74
Celotno besedilo (475,48 KB) |
34. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : bela jelka = Abies albaMarjana Westergren, Aleš Poljanec, Hojka Kraigher, 2010, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, bela jelka, Abies alba, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2023; Ogledov: 208; Prenosov: 55
Celotno besedilo (647,99 KB) |
35. |
36. Uporaba sistemov za tehtanje vozil med vožnjo za določitev realne konstrukcijske varnosti mostovAleš Žnidarič, Maja Kreslin, Jan Kalin, Andrej Anžlin, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Optimalno upravljanje mostov, ki vključuje stroške vzdrževanja, potencialna tveganja in vzdrževanje funkcionalnosti, zahteva natančne informacije o stanju konstrukcij. Eden od ključnih kazalnikov obnašanja je konstrukcijska varnost mostu, ki zahteva poglobljeno poznavanje prometnih obremenitev in njegove odpornosti proti obremenitvam. Vrednotenje varnosti je predvsem ključno za stare mostove, ki so poškodovani in se bližajo koncu življenjskega cikla. Varnost takšnih mostov z uporabo tradicionalnih računskih metod pogosto težko dokažemo. Da bi se izognili nepotrebnim ukrepom, kot je ojačitev ali celo zamenjava mostu, je priporočljivo narediti celovito analizo, ki vključuje preiskave materialov in meritve obnašanja mostu pod prometno obtežbo. Prispevek predstavlja tehnologijo tehtanja vozil med vožnjo v prostem prometnem toku na mostovih (angl. bridge weigh-in-motion oz. B-WIM), ki lahko učinkovito izmeri parametre obnašanja mostu, ki so ključni za določitev njihove realne varnosti: osne obremenitve in medosne razdalje vozil ter vplivnice, faktorje porazdelitve obtežbe in dinamični odziv konstrukcije. Poznavanje pravih vrednosti teh parametrov zmanjšuje negotovosti, povezane z obremenitvami in odzivom konstrukcije. Poleg tega lahko zaradi večje zanesljivosti izmerjenih parametrov v analizah zmanjšamo varnostne faktorje. To omogoča bolj optimalno vzdrževanje in uporabo infrastrukture ter racionalnejšo uporabo razpoložljivih finančnih sredstev.
Ključne besede: upravljanje mostov, konstrukcijska varnost, odziv na prometno obtežbo, tehtanja vozil med vožnjo, prosti prometni tok na mostovih
Objavljeno v DiRROS: 04.12.2023; Ogledov: 253; Prenosov: 97
Celotno besedilo (2,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
37. Določitev karakterističnih notranjih statičnih količin cestnih mostov iz podatkov tehtanja vozil med vožnjoAleš Žnidarič, Goran Turk, Maja Kreslin, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava določitev notranjih statičnih količin cestnih mostov iz podatkov tehtanj vozil med vožnjo (meritev WIM, ang. weigh-in-motion), ki edina zagotovijo celovito in nepristransko sliko o tovornem prometu na merjenem cestnem odseku. Tovrstni podatki so ključni za določitev realnih učinkov prometnih obtežb, s katerimi dokazujemo zadostno varnost mostov, tudi starih in poškodovanih. Takšne mostove bi bilo treba ob upoštevanju obtežnih shem iz sodobnih pravilnikov za mostove pogo- sto zapreti ali jim omejiti prometno obtežbo. Predstavljene so metode, s katerimi iz podatkov WIM izračunamo karakteristične vrednosti notranjih statičnih količin. Posebej smo analizirali metodo konvolucije in rezultate primerjali z rezultati ekstrapolacije ekstremnih vrednosti, najbolj pogostega postopka za napovedovanje maksimalnih pričakovanih vplivov prometa v izbranem obdobju, ter rezultati obsežnih numeričnih simulacij. Veliko pozornost smo namenili izbiri vhodnih parametrov ter načinu od- čitavanja karakterističnih vrednosti, ki bistveno vplivajo na rezultate ekstrapolacij in simulacij. Rezultati kažejo, da daje metoda konvolucije, ki je računsko neprimerno manj zahtevna od ostalih uporabljanih metod, primerljive rezultate. Sočasno so le-ti manj občutljivi za subjektivno izbiro uporabljenih parametrov. Bistveni zaključek analize je tudi, da za zanesljiv račun karakte- rističnih notranjih statičnih količin mostov zaradi prometa potrebujemo s sistemom WIM izmerjene osne pritiske in medosne razdalje vsaj 100.000 tovornih vozil.
Ključne besede: most, tehtanje vozil med vožnjo, notranje statične količine, konvolucija, simulacija, WIM, B-WIM
Objavljeno v DiRROS: 04.12.2023; Ogledov: 219; Prenosov: 87
Celotno besedilo (4,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
38. Smernice za zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala : predlog pripravljen v okviru projekta LIFEGENMONKristina Sever, Boris Rantaša, Marijana Vidrih Minić, Natalija Dovč, Janez Kermavnar, Marjana Westergren, Gregor Božič, Matjaž Guček, Andrej Breznikar, Aleš Poljanec, Hojka Kraigher, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdni reprodukcijski material, gozdni semenski objekti, provenienčna območja, vrste, genetska pestrost
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 127
Celotno besedilo (819,82 KB) |
39. |
40. |
