141. |
142. Digitalni zajem podatkov o stanju krošenj in poškodovanosti gozdov za namene poročanja ICP ForestsMitja Skudnik, Andrej Grah, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Mednarodna delovna skupina za proučevanje vplivov onesnaženosti na gozdne ekosisteme, ki je bila ustanovljena pod okriljem Konvencije o daljinskem transportu onesnaženega zraka, deluje že nekaj desetletij (od leta 1980). Za področje gozdarstva je ključna delovna skupina ICP Forests, katere osnovna ideja je spremljanje vplivov atmosferskih onesnažil na procese v gozdnih ekosistemih. Pravilnik o varstvu gozdov je zakonska podlaga za izvajanje tega programa v Sloveniji, terenske izmere in spremljanje stanja pa pod okriljem javne gozdarske službe izvaja Gozdarski inštitut Slovenije. Širok nabor podatkov, zbranih na terenu, že 35 let polni mednarodne zbirke podatkov. V Sloveniji smo se odločili za uvedbo digitalnega vnosa terenskih podatkov, saj menimo, da elektronski vnos podatkov omogoča kakovostnejše podatke zaradi logičnih kontrol ter prihranek časa pri zajemu in obdelavi podatkov. V delu predstavljamo primer postavitve in uporabe posebej izdelane mobilne aplikacije za digitalni zajem podatkov s pripadajočo podatkovno bazo, ki omogoča enostavno shranjevanje podatkov in pozneje izvoz za namene poročanja.
Ključne besede: digitalni vnos podatkov, podatkovne baze, Pravilnik o varstvu gozdov, mednarodno poročanje, osutost, popis poškodb drevje
Objavljeno v DiRROS: 09.06.2020; Ogledov: 2440; Prenosov: 698
 Celotno besedilo (262,17 KB) |
143. Personalised medicine in respiratory and immunologic diseases : book of abstracts2016, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: pljučne bolezni, alergologija, molekularna alergologija, intersticijske pljučne bolezni, rak (medicina), infekcijske bolezni, bronhoskopija, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučna tuberkuloza, hipoventilacija, sindrom apneje v spanju, diagnostika, zdravljenje, zborniki, povzetki
Objavljeno v DiRROS: 09.06.2020; Ogledov: 2309; Prenosov: 1219
Celotno besedilo (8,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
144. 30 let spremljanja stanja gozdov v SlovenijiGregor Božič, Matjaž Čater, Mitja Ferlan, Maarten De Groot, Tine Hauptman, Domen Finžgar, Katarina Flajšman, Anže Japelj, Dušan Jurc, Milan Kobal, Marko Kovač, Hojka Kraigher, Lado Kutnar, Tom Levanič, Aleksander Marinšek, Nikica Ogris, Matej Rupel, Primož Simončič, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Mihej Urbančič, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Saša Vochl, Marjana Westergren, Daniel Žlindra, 2015, znanstvena monografija Ključne besede: gozdarstvo, monitoring gozdov, zborniki, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2020; Ogledov: 2176; Prenosov: 579
Celotno besedilo (3,81 MB) |
145. Sensitivity analysis, calibration and validation of a phenology model for Pityogenes chalcographus (CHAPY)Nikica Ogris, Mitja Ferlan, Tine Hauptman, Roman Pavlin, Andreja Kavčič, Maja Jurc, Maarten De Groot, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: A phenology model of Pityogenes chalcographus was developed. The model quite accurately simulates the seasonal dynamics of P. chalcographus. Sensitivity analysis revealed the most influential parameters. CHAPY was calibrated and validated for Slovenia. Development of the model revealed several knowledge gaps.
Ključne besede: six-toothed spruce bark beetle, insect outbreak, population dynamics, voltinism, ecological modelling, pheromone trap, trap tree, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2020; Ogledov: 2058; Prenosov: 1173
Celotno besedilo (1,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
146. Spletna anketa projekta ValoFor o odnosu lastnikov malih gozdnih posesti do gospodarjenja z gozdomUrša Vilhar, Mitja Skudnik, Katja Kavčič Sonnenschein, David Štefanič, Matevž Triplat, Hojka Kraigher, 2020, poljudni članek Ključne besede: lastniki gozdov, mala gozdna posest, projekt ValoFor
Objavljeno v DiRROS: 02.05.2020; Ogledov: 2152; Prenosov: 723
Celotno besedilo (66,12 KB) |
147. Možnosti zaznavanja drevesnih vrst v okviru Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemovAnže Martin Pintar, Robert Brus, Mitja Skudnik, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo možnosti zaznavanja drevesnih vrst v okviru Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) s poudarkom na manjšinskih in tujerodnih drevesnih vrstah ter možnosti zaznavanja razlik v pestrosti drevesnih vrst med posameznimi ekološkimi regijami. Zaznavanje minoritetnih in tujerodnih drevesnih vrst bi lahko izboljšali z obsežnejšim šifrantom drevesnih vrst, katerega dopolnitve smo predlagali. Take drevesne vrste bi zajeli z večjo verjetnostjo pri gostejši vzorčni mreži od obstoječe (4 km % 4 km). Opozorili smo tudi na pomen pravilne determinacije drevesne vrste na vzorčni ploskvi. V okviru MGGE smo ugotovili razlike v pestrosti drevesnih vrst med ekološkimi regijami; kot najpestrejša se je pokazala submediteranska ekološka regija.
Ključne besede: monitoring gozdov, gozdna inventura, seznam drevesnih vrst, manjšinske drevesne vrste, tujerodne drevesne vrste, pestrost drevesnih vrst, tree species diversity, non-native tree species
Objavljeno v DiRROS: 02.05.2020; Ogledov: 2437; Prenosov: 714
Celotno besedilo (364,69 KB) |
148. |
149. |
150. Post-fire effects on development of leaves and secondary vascular tissues in Quercus pubescensJožica Gričar, Polona Hafner, Martina Lavrič, Mitja Ferlan, Nives Ogrinc, Bor Krajnc, Klemen Eler, Dominik Vodnik, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: An increased frequency of fire events on the Slovenian Karst is in line with future climate-change scenarios for drought-prone environments worldwide. It is therefore of the utmost importance to better understand tree-fire-climate interactions for predicting the impact of changing environment on tree functioning. To this purpose, we studied the post-fire effects on leaf development, leaf carbon isotope composition (%13C), radial growth patterns and the xylem and phloem anatomy in undamaged (H-trees) and fire-damaged trees (F-trees) of Q. pubescens with good re-sprouting ability in spring 2017, the growing season after a rangeland fire in August 2016. We found that the fully developed canopy of F-trees reached only half of the LAI values measured in H-trees. Throughout the season, F-trees were characterised by higher water potential and stomatal conductivity and achieved higher photosynthetic rates compared to unburnt H-trees. The foliage of F-trees had more negative %13C values than those of H-trees. This reflects that F-trees less frequently meet stomatal limitations due to reduced transpirational area and more favourable leaf-to-root ratio. In addition, the growth of leaves in F-trees relied more on the recent photosynthates than on reserves due to the fire disturbed starch accumulation in the previous season. Cambial production stopped 3 weeks later in F-trees, resulting in 60% and 22% wider xylem and phloem increments, respectively. A novel approach by including phloem anatomy in the analyses revealed that fire caused changes in conduit dimensions in the early phloem but not in the earlywood. However, premature formation of the tyloses in the earlywood vessels of the youngest two xylem increments in F-trees implies that xylem hydraulic integrity was also affected by heat. Analyses of secondary tissues showed that although xylem and phloem tissues are interlinked changes in their transport systems due to heat damage are not necessarily coordinated.
Ključne besede: pubescent oak, cambium, radial growth, xylem, phloem, anatomy, sub-Mediterranean
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2020; Ogledov: 2477; Prenosov: 1317
Celotno besedilo (732,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
