21. Improved therapeutic effect of electrochemotherapy with cisplatin by intratumoral drug administration and changing of electrode orientation for electropermeabilization on EAT tumor model in miceMaja Čemažar, Damijan Miklavčič, Lojze Vodovnik, Tomaž Jarm, Zvonimir Rudolf, Borut Štabuc, Tanja Čufer, Gregor Serša, 1995, izvirni znanstveni članek Ključne besede: neoplasmas, experimental therapy, cisplatin, electric stimulation therapy, cell membrane permeability
Objavljeno v DiRROS: 15.01.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (393,12 KB) |
22. |
23. Elektrokemoterapija malignega melanomaGregor Serša, Borut Štabuc, Tanja Čufer, Boris Jančar, Damijan Miklavčič, Maja Čemažar, Zvonimir Rudolf, 1999, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: melanom, zdravljenje, bleomicin, cisplatin, električna stimulacija, elektrokemoterapija, elektroporacija, melanoma therapy, bleomycin, cisplatin, electric stimulation therapy, electrochemotherapy, electroporation
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 192; Prenosov: 65
Celotno besedilo (617,96 KB) |
24. |
25. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1191; Prenosov: 241
Celotno besedilo (420,40 KB) |
26. |
27. Elektrokemoterapija postaja standardno zdravljenjeGregor Serša, Maja Čemažar, Damijan Miklavčič, Zvonimir Rudolf, 2005, strokovni članek Povzetek: Elektrokemoterapija je način zdravljenja raka, ki združuje uporabo standardnih kemoterapevtikov in dovedenih električnih pulzov na območje tumorja. Z električnimi pulzi povzročimo destabilizacijo celične membrane,in posledično omogočimo lažje vstopanje citostatikov v celico, ki imajo sicer slabo prehajanje skozi membrano. Tako se večkrat poveča citotoksičnost citostatikov, kot sta cisplatin ali bleomicin, s tem pa se poveča tudi njihova protitumorska učinkovitost, posebno na mestu kamor dovedemo električne pulze. Zaradi selektivno povečanega vnosa samo na območju tumorja je terapevtski indeks elektrokemoterapije zelo dober, dobra je namreč lokalna protitumorska učinkovitost brez stranskih pojavov, lokalnih ali sistemskih bodisi zaradi kemoterapevtikov ali električnih pulzov. Po številnih predkliničnih raziskavah je bila elektrokemoterapija preizkušena tudi v mnogih kliničnih raziskavah. Elektrokemoterapija je učinkovita na vrsti histološko različnih tumorskih nodulov v koži ali podkožju, s 60–80 % objektivnih odgovorov tumorjev. Sedaj je na voljo nov generator električnih pulzov s pripadajočimi elektrodami, pripravljeni pa so tudi standardni postopki za zdravljenje z elektrokemoterapijo. S tem je omogočeno, da elektrokemoterapija postane standardno zdravljenje v onkologiji za uspešen lokalni nadzor rasti kožnih in podkožnih lezij različnih vrst raka, in je plod skupnega dela več evropskih onkoloških centrov.
Ključne besede: elektrokemoterapija, elektroporacija, neoplazma, zdravljenje raka
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3019; Prenosov: 827
Celotno besedilo (1,86 MB) |
