1411. Fototerestrična inventura gozdaGal Kušar, Milan Hočevar, 2000, izvirni znanstveni članek Ključne besede: fototerestrična inventura, inventura gozda, dvofazna inventura, vzorčenje, digitalna fotogrametrija, lesna zaloga, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4226; Prenosov: 1883 Celotno besedilo (1,41 MB) |
1412. Značilnosti poškodb drevja in tal pri redčenju sestojev s tehnologijo strojne sečnje na primeru delovišča ŽekancBoštjan Košir, Robert Robek, 2000, izvirni znanstveni članek Ključne besede: poškodba drevja, pridobivanje lesa, model, tehnologija kratkega lesa, poškodba tal, vlaka, Kras, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4519; Prenosov: 1875 Celotno besedilo (1,09 MB) |
1413. Nekatere značilnosti biotske pestrosti živalstva slovenskih gozdovIvan Kos, 2000, pregledni znanstveni članek Povzetek: Ve~ kot polovico slovenskega ozemlja pokriva gozd, ki je najpomembnej{a naravna dedi{~ina. Zaradi sonaravnega gospodarjenja je dobro ohranjen, z bogato razvitimi rastlinskimi in `ivalskimi zdru`bami. V njem prebiva ve~ina slovenskih `ivalskih vrst in njihovo pre`ivetje je odvisno od stanja gozda. Vrstno sestavo slabo poznamo, natan~neje so na posameznih mestih obdelane le nekatere `ivalske skupine, kot so sesalci (Mammalia), ptice (Aves), metulji (Lepidoptera), pajki (Aranea), strige (Chilopoda), oribatide (Oribatida), de`evniki (Lumbricidae) in druge. Rezultati teh obdelav ka`ejo na veliko alfa in gama diverziteto, ki ju razlagamo z ohranjenostjo gozdnih ekosistemov, dana{njo klimo, orografsko in reliefno razgibano pokrajino, heterogenostjo geolo{ke podlage in tal. Velika vrstna raznolikost nevreten~arjev in {tevilne endemne vrste posameznih manj{ih obmo~ij so posledica bli`ine refugijev v posameznih klimatskih obdobjih. Fragmentacija populacij v preteklosti je pogojevala polihotomno speciacijo. Biodiverziteta gozdnate krajine je ogro`enazaradi globalnih sprememb in poseganja ~loveka. Klimatska sprememba jenapomembnej{a globalna sprememba, ki spreminja osnovno vegetacijsko sestavo.^lovek negativno vpliva na biodiverziteto gozda s fragmentacijo gozda,pri ~emer so prizadete predvsem specializirane gozdne vrste. S selektivno se~njo in pomlajevanjem vpliva na osnovno vegetacijsko sestavo, razporeditev in dele`e posameznih razvojnih faz ter na koli~ino mrtve biomase. Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, biogeografija, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4456; Prenosov: 1845 Celotno besedilo (1002,45 KB) |
1414. Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologijiDušan Robič, 2000, pregledni znanstveni članek Povzetek: Pregledni ~lanek obravnava terminolo{ke, pojmovne in aplikativne vidike biodiverzitete. S primerjalno analizo pisnih virov ugotavlja, da so razlike med pogostnostjo uporabe diverzitetnih meril odvisne zlasti od narave raziskovalnega predmeta, cilja raziskave in interesov raziskovalcev. Opazen jetrend pove~anega zanimanja za diverzitetna merila. Vrstna diverziteta je lahko pomembna prvina strukturne analize gozdnih fitocenoz. Zaradi korelacijskih povezav z drugimi elementi in strukturami gozda predstavlja uporaben in koristen pripomo~ek pri ugotavljanju in pojasnjevanju pojavov in dogajanj, ki potekajo v gozdnem ekosistemu. Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, indeks raznolikosti, rastišče, habitat, biodiverziteta Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4620; Prenosov: 1890 Celotno besedilo (1,94 MB) |
1415. |
1416. Vloga gozdov pri ohranjanju biotske pestrosti na krajinski ravni - nekatera izhodišča za krajinskoekološko tipizacijoBoštjan Anko, 2000, pregledni znanstveni članek Povzetek: Koncept biotske pestrosti v naravoslovju ni nov. Tudi v gozdarstvu je prisoten`e toliko ~asa, da je v~asih potreben redefiniranja. Jasne definicije so pogoj za u~inkovito integracijo ideje biotske pestrosti v sodobno gozdarstvo. Kot kulturna krajina je tudi ve~ina biotske pestrosti dinami~na, antropogena tvorba - od genske do ekosistemske in vi{jih ravni. Gozdarstvo je doslej posve~alo pozornost vrstni, delno genski pestrosti, nekoliko zanemarilopa je vi{je ravni, ki jih v novej{em ~asu odkriva ideja krajinskega gozdarstva. To dokazuje tudi vrsta mednarodnih dokumentov - od helsin{kih do lizbonskih resolucij. Vendar moramo sprejeti dejstvo, da so ravni biotske pestrosti in njihovo ohranjanje nelo~ljivo povezane. Tipizacijo gozdnih in gozdnatih krajin lahko obravnavamo tudi kot sredstvo ohranjanja na gozd vezanebiotske pestrosti. Za razliko od dosedanjih taka tipizacija ne temelji zgolj na fizi~ni prisotnosti gozda (koli~ini, razporedu), ampak predvsem na lastnostih gozda, ki so biotski pestrosti prijazne in omogo~ajo komuniciranje organizmov - od genske ravni do migracijskih gibanj. Za novo paradigmo trajnostnega gospodarjenja za biotsko pestrost se bo moralo gozdarstvo aktivnovklju~iti v izpolnjevanje teh mednarodnih dokumentov. Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, trajnost donosa Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4718; Prenosov: 1886 Celotno besedilo (634,20 KB) |
1417. Načelo trajnosti v gozdarskem načrtovanjuAndrej Bončina, 2000, strokovni članek Povzetek: Trajnostno gospodarjenje z gozdovi lahko opi{emo z na~eli in kriteriji. Ohranitev biodiverzitete gozda je eno izmed temeljnih na~el. Glavna naloga gozdarskega na~rtovanja je organizirati mnogonamensko rabo gozdov, ki je skladna z ekolo{kimi zna~ilnostmi. Na~elo trajnosti je potrebno upo{tevati v vseh fazah na~rtovalnega procesa. Preverjanje trajnosti je sestavni del analize stanja in izhodi{~e za jasno dolo~itev gozdnogospodarskih problemov. Preverjanje sloni na indikatorjih, ki dobro pojasnjujejo kriterije trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, njihove vrednosti naj bodo dostopne in preverljive, hkrati pa naj sprotno odra`ajo spremembe pri gospodarjenju z gozdovi. Dejanske vrednosti indikatorjev lahko primerjamo z referen~nimi vrednostmi ali pa le spremljamo njihovo spreminjanje. Za uveljavitev na~ela trajnosti v gozdarskem na~rtovanju je pomembno, (1) da pri dolo~anju ciljev gospodarjenja sodelujejo lastniki in javnost, (2) da so opredeljeni cilji skladni z ekolo{kimi razmerami, (3) da gozdarsko na~rtovanje vklju~uje razli~na podro~ja (gojenje, spravilo itd.) ter (4) da je organizirano na razli~nih prostorskih ravneh. Opredeljujemo nekatere klju~ne probleme na~rtovanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Ključne besede: gozd, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, kriterij gospodarjenja, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4573; Prenosov: 1916 Celotno besedilo (1,42 MB) |
1418. Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanjeAndrej Bončina, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtor prikazuje izsledke primerjalne raziskave strukture gozdnih sestojev in rastlinske sestave v pragozdu Rajhenav in gospodarskem gozdu. V gospodarskem gozdu je mozai~nost horizontalne strukture bolj izrazita, {tevilo vrzeli in mladovij je ve~je, njihova povr{ina tudi ve~ja. V gospodarskem gozdu je ve~ kot za polovico ni`ja lesna zaloga, dele` debelega drevja in koli~ina mrtvega drevja sta ob~utno manj{a kot v pragozdu, drevesna sestava je pestrej{a, v pomladku uspeva ve~je {tevilo drevesnih vrst. Zeli{~na plast je bolje razvita v gospodarskem gozdu, kjer smo evidentirali ve~je {tevilo vrst, njihovo obiljeje v splo{nem tudi ve~je. V cikli~nem razvoju gozdnih sestojev od mladovij do debeljakov in pomlajencev se {tevilo in obilje vrst v zeli{~ni plasti pove~ujeta. Raziskava potrjuje, da je razmerje razvojnih faz gozda primeren kazalec za posredno ocenjevanje razli~nih kriterijev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, rastlinska raznovrstnost, gospodarski gozd, zgradba sestoja, horizontalna zgradba, pragozd, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4624; Prenosov: 1940 Celotno besedilo (1,20 MB) |
1419. Ugotavljanje prostega formaldehida v lesnih tvorivihDominika Gornik Bučar, Sergej Medved, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Koli~ina prostega formaldehida v lesnih proizvodih je kljub nizkim vrednostim {e vedno predmet stalnega nadzora in tudi predmet novih raziskav. Kljub {tevilnim razvitim in tudi uporabljenim metodam danes {e ne obstaja univerzalna metoda, s katero bi z najve~jo zanesljivostjo ugotovili koli~ino vsebovanega prostega formaldehida v lesnih proizvodih. V razli~nih de`elah so uporabljajo razli~ne standardizirane metode. Korelacije med nekaterimi od njih{e niso znane. V prispevku smo ugotavljali vsebnost postega formaldehida vivernih plo{~ah po perforatorski metodi, s ciljem dolo~itve korelacije med jodometri~no titracijo in acetilacetonsko metodo. Ker na koli~ino spo{~enega prostega formaldehida vpliva tudi struktura materiala, smo ugotavljali tudi vpliv sestave iverne plo{~e na koli~ino oddanega formaldehida. Korelacija med jodometri~no titracijo in acetilacetonsko metodo je dobra (R2= 0,8265). Sestava iverne plo{~e, pri ~emer smo se omejili na razmerje med srednjim in zunanjima slojema iverne plo{~e, vpliva na koli~ino oddanega formaldehida. Ključne besede: formaldehid, lesno tvorivo, lesni proizvod, vsebnost prostega formaldehida, perforatorska metoda, metoda komore Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4270; Prenosov: 1801 Celotno besedilo (640,02 KB) |
1420. Ptice sukcesijskih stadijev gozda na območju opuščene Kumrove vasi na KočevskemMirko Perušek, 2000, strokovni članek Povzetek: Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih. Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih. Ključne besede: ptice, ogrožene ptice, sukcesija, indikator pestrosti, zaraščanje krajine, biotska pestrost, Kumrova vas, Kočevsko, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4498; Prenosov: 1874 Celotno besedilo (716,41 KB) |