1331. Promotion activities of wood industry in Slovenia and in CroatiaMarko Dušak, Denis Jelačić, Maja Moro, Andreja Pirc Barčić, Leon Oblak, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Wood industry is among the most important industrial sectors in Slovenia and Croatia. In both countries, wood sector is a part of the national strategy plans and one of the industrial branches considered national economy boosters. But media coverage of wood industry and furniture manufacturing in Slovenia, as well as in Croatia, is far behind the promotion enjoyed by other industrial branches. This paper will give the current situation in promotional activities of wood sector in Slovenian and Croatian media and demonstrate the existing differences among given countries. Also, it will present some ideas on improving this situation according to media share of other highly profiled industrial branches in some southeastern European countries.
Ključne besede: wood industry, promotion activities, media coverege, promotion investments
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4774; Prenosov: 2463
 Celotno besedilo (693,89 KB) |
1332. Vpliv mirnih con na načrtovanje letne sečnje in spravila lesaBoštjan Kepic, Petra Grošelj, Janez Krč, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava vpliv mirnih con na načrtovanje letne izvedbe pridobivanja lesa (fazi sečnje in spravila lesa). Izdelali smo dva modela binarnega celoštevilskega linearnega programiranja (BILP) za razmeščanje delovnih skupin v oddelke glede na najmanjše skupne stroške. Ti vključujejo stroške sečnje in spravila lesa, potne stroške in stroške premikov strojev. V prvem modelu smo predpostavili, da je čas proizvodnje poljuben. V drugem modelu pa, da je v 50 % oddelkov proizvodnja časovno omejena zaradi mirnih con in razpoložljivi letni delovni čas zmanjšan za 16,9 %. Ugotovili smo, da je zaradi časovnih omejitev letno izvedbo pridobivanja lesa možno opraviti le z uvedbo dodatne delovne skupine. Časovne omejitve vplivajo na razmeščanje delovnih skupin v oddelke ter na vrstni red opravljanja del. Povečane skupne stroške letne gozdne proizvodnje zaradi mirnih con je možno opravičiti z nezmožnostjo poseka lesa, povečanimi stroški delovne sile in višjimi stroški amortizacije za mehanizacijo. Problem izpada delovnega časa zaradi mirnih con lahko podjetje rešuje s prerazporeditvijo svojih delavcev na druga dela. Problem izpada izvedbe sečnje in spravila, ki nastopi zaradi mirnih con in posledično kasnejšo potrebo po višjih zmogljivostih, pa lahko podjetje rešuje s podizvajalci. Vsak model smo testirali na dveh primerih.
Ključne besede: mirne cone, binarno celoštevilsko linearno programiranje, načrtovanje poseka lesa, gozdarstvo, gozdne proizvodnja, razmeščanje delovnih skupin
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4867; Prenosov: 2461
Celotno besedilo (976,53 KB) |
1333. Trace elements and nitrogen content in naturally growing moss Hypnum cupressiforme in urban and peri-urban forests of the Municipality of Ljubljana (Slovenia)S. Berisha, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, M. Saboljević, Saša Zavadlav, Zvonka Jeran, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: We monitored trace metals and nitrogen using naturally growing moss Hypnum cupressiforme Hedw. in urban and peri-urban forests of the City Municipality of Ljubljana. The aim of this study was to explore the differences in atmospheric deposition of trace metals and nitrogen between urban and peri-urban forests. Samples were collected at a total of 44 sites in urban forests (forests within the motorway ring road) and peri-urban forests (forests outside the motorway ring road). Mosses collected in urban forests showed increased trace metal concentrations compared to samples collected from peri-urban forests. Higher values were significant for As, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb, Sb, Tl and V. Within the motorway ring road, the notable differences in element concentrations between the two urban forests were significant for Cr, Ni and Mo. Factor analysis showed three groups of elements, highlighting the contribution of traffic emissions, individual heating appliances and the resuspension of contaminated soils and dust as the main sources of trace elements in urban forests.
Ključne besede: heavy metals, biomonitoring, Ljubljana, ICP-MS, elemental analysis, factor analysis, traffic emissions
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3141; Prenosov: 1172
Celotno besedilo (2,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1334. Vpliv izbranih okoljskih dejavnikov na dinamiko vlaženja bukovineMojca Žlahtič Zupanc, Miha Humar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Bukovina sodi med najpomembnejše lesne vrste v Sloveniji. Žal uporaba bukovine zelo zaostaja za prirastkom, zato je treba nujno razviti dodatne aplikacije za rabo bukovega lesa. Ena izmed neizkoriščenih priložnosti je tudi raba za manj zahtevne konstrukcije na prostem. V primeru, da uporabljamo bukovino na prostem, moramo les na takšen ali drugačen način zaščititi. V zadnjem obdobju vedno bolj pridobiva na pomenu termična modifikacija in uporaba voskov, zato smo ti dve rešitvi uporabili tudi v tej raziskavi. Tako smo odpornost bukovine na navlaževanje spremljali v laboratorijskih razmerah in terenskih testih. Pred laboratorijskimi poizkusi smo vzorce izpostavili različnim abiotskim in biotskim dejavnikom razkroja ter določili njihov vpliv na navzemanje vode v les. Izkazalo se je, da se je najbolje obnesel termično modificiran les, impregniran s suspenzijo naravnih voskov. Po drugi strani so abiotski in biotski dejavniki razkroja močno poslabšali odpornost proti navlaževanju bukovine in termično modificirane bukovine.
Ključne besede: bukovina, termična modifikacija, naravni voski, vlažnost lesa, navzem vode, odpornost, vodo-odbojnost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4808; Prenosov: 2516
Celotno besedilo (585,27 KB) |
1335. Waviness of beech sliced veneerDominika Gornik Bučar, Bojan Gospodarič, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: V lesni industriji je plemeniti furnir izdelek z visoko dodano vrednostjo. Tehnološki proces izdelave je razmeroma dobro poznan, vendar na kakovost izdelanega furnirja in posledično ceno vpliva veliko tehnoloških parametrov izdelave, največji vpliv pa ima kakovost hlodovine. V raziskavi smo preučili vpliv optičnih napak bukove (Fagus sylvatica L.) hlodovine in vpliv klimatskih razmer v fazi sušenja rezanega furnirja na valovitost površine. Raziskava je bila opravljena v industrijskem okolju. Rezultati kažejo, da je bilo procentualno največ valovitega furnirja izrezanega iz razpokanega hloda (71 %), najmanj pa iz ukrivljenega hloda (20 %). Kakovostno razvrščanje furnirja je bilo ročno in po subjektivnem kriteriju izkušenih kontrolorjev iz industrije. Kljub njihovim izkušnjam pa lahko subjektivna ocena vpliva na natančnost razvrščanja in s tem na rezultate raziskave. Zato smo preučili tudi možnost integracije 3D kamere za merjenje valovitosti furnirja in razvrščanje furnirja v kakovostne razrede.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, rezani furnir, sušenje, kakovost, valovitost, 3D meritve
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4704; Prenosov: 2208
Celotno besedilo (1,12 MB) |
1336. Nastajanje ksilemske in floemske branike pri bukvah, poškodovanih v žledolomuMaks Merela, Primož Habjan, Katarina Čufar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Po žledolomu leta 2014 je v gozdovih ostalo veliko poškodovanih dreves. Ker znanja o nastajanju lesa in skorje v poškodovanih drevesih primanjkuje, smo v Arboretumu Volčji Potok opravili raziskavo vpliva žledoloma na nastajanje lesa in skorje na drevesih, ki so v žledolomu pretrpela poškodbo krošnje. Izbrali smo 14 bukev, jih razvrstili v 4 razrede glede na stopnjo poškodovanosti krošnje (K % nepoškodovana, A % do 50 %, B % med 50 in 75 %, C % več kot 75 % poškodovana krošnja). V dvotedenskih intervalih smo iz njih odvzemali mikro-izvrtke z orodjem Trephor. Iz mikro-izvrtkov smo pripravili preparate lesa, kambija in skorje in jih analizirali s svetlobnim mikroskopom in sistemom za analizo slike. Poškodovane bukve so proizvedle od 20 do 95 % ožje ksilemske branike kot nepoškodovane, manjši je bil tudi prirastek floema. Izmed štirih razredov poškodovanosti so se pri bukvi največje razlike v debelinski rasti pokazale med razredoma A in B.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, žledolom, poškodbe krošnje, nastajanje lesa, ksilem, kambij, Trephor
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4879; Prenosov: 2534
Celotno besedilo (1,52 MB) |
1337. Model reševanja konfliktov - primer lesnega podjetja na HrvaškemJosip Faletar, Jože Kropivšek, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pri poslovanju se, kakor tudi pri vseh ostalih odnosih, pojavljajo nasprotna mišljenja in konflikti. Ravnanje s konflikti je ena pomembnejših nalog managementa, ki močno vpliva na učinkovitost in uspešnost podjetij. V raziskavi, ki je predmet tega članka, smo preučevali fenomen konfliktov v velikem lesnopredelovalnem podjetju na Hrvaškem. Podatke smo pridobivali s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Ugotavljali smo značilnosti obstoječega modela ravnanja s konflikti v tem podjetju. Podrobneje smo preučevali odnose med zaposlenimi, kako pogosto se pojavljajo konflikti in kako se vpleteni odzivajo nanje. Čeprav v preučevanem podjetju formalno ne obstaja model ravnanja s konflikti, pa lahko na osnovi te raziskave ta model dovolj natančno identificiramo in dokažemo njegove skupne značilnosti. Rezultati so pokazali, da so odnosi med zaposlenimi v preučevanem podjetju dobri ter, da je način odzivanja na konflikte pozitivno naravnan. Najpogostejši vzrok za konflikte je slabši pretok informacij med zaposlenimi, kar kaže na izrazito potrebo po izboljšanju komunikacijskega kanala, predvsem po razgovorih in različnih drugih vrstah sestankov. Zato je to tudi eden izmed pomembnejših elementov predloga modela za ravnanje s konflikti v preučevanem podjetju.
Ključne besede: konflikti, reševanje konfilktov, lesno podjetje, modeli, Hrvaška, poslovanje, voditeljstvo, conflicts, leadership, wood industry, model, Croatia
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5473; Prenosov: 2673
Celotno besedilo (1,56 MB) |
1338. Light response of Fagus sylvatica L. and Abies alba Mill. in different categories of forest edge - vertical abundance in two silvicultural systemsMatjaž Čater, Andrej Kobler, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: In managed Dinaric montane fir (Abies alba Mill.) and European beech (Fagus sylvatica L.) forests, the light response of young beech and fir in gap microsites was studied during three consecutive growing periods (2009, 2010, and 2011) under controlled environmental conditions in stands of single-tree and irregular shelterwood silvicultural system. According to maximal quantum yield, the different response between species in microsite light categories was evidenced for silver fir on microsites with predominating diffuse light and for beech on microsites with predominating direct light, respectively. Abundance and change of share in microsite light categories was compared over different elevation belts on comparable sites between two silvicultural systems. The share of forest edge area was bigger in the irregular shelterwood system. Change in width of forest edge (20, 30 and 40 m) did not affect the proportion and share of the microsite in both regions of different silvicultural system. Separation of microsite areas between both silvicultural systems, evident in lower elevation belts was not evident in the most conflict and highest elevation zone, while the absolute values of all categories above 700 m in both systems were almost identical, indicating the same, small-scale irregular shelterwood system, known also as the freestyle silvicultural approach.
Ključne besede: Fagus sylvatica, Abies alba, Dinaric silver fir and beech forests, Dinaric forests, forest edge, silviculture, selective system, irregular shelterwood system
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2977; Prenosov: 1221
Celotno besedilo (839,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1339. Stanje in razvoj kompetenc zaposlenih v lesni proizvodnjiJože Kropivšek, Marko Mokorel, Matej Jošt, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Velike spremembe v poslovnem okolju in hitri tehnološki razvoj ter drugačni pristopi k opravljanju dela zahtevajo od zaposlenih v podjetjih (tudi lesnih), da neprestano razvijajo svoje sposobnosti in širijo znanja. Učenje je pomemben del razvoja posameznika, s katerim pridobiva nova znanja. S tem zagotavljamo razvoj kompetenc zaposlenih in večjo konkurenčnost podjetij. Cilj raziskave je bil ugotoviti stanje kompetenc za različne profile zaposlenih v lesni proizvodnji in ugotoviti vpliv načrtnih usposabljanj na zmanjšanje deficitov teh kompetenc. Ugotovili smo, da so bili pred usposabljanji največji manki kompetenc na področju razvoja, obvladovanja in kontrole kakovosti, uporabe računalniških orodij ter programiranja in upravljanja računalniško krmiljenih strojev (CNC). Zaključimo lahko, da je stanje kompetenc proizvodnih delavcev v slovenskih lesnih podjetjih dobro. Predvsem lahko postavimo v ospredje velik vpliv načrtnega usposabljanja zaposlenih na dvig njihovih kompetenc, saj se je večina kompetenc zelo izboljšala (povprečno za 51,8 %).
Ključne besede: kompetence, model kompetenc, proizvodni delavci, usposabljanje, lesarstvo, lesna industrija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4792; Prenosov: 2486
Celotno besedilo (415,00 KB) |
1340. Ocena primernosti bukove žagovine kot ojačitvene komponente pri pripravi termoplastičnih biokompozitovJanja Zule, Silvester Bolka, Janez Slapnik, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Bukovo žagovino smo uporabili kot ojačitveno komponento pri pripravi biokompozitov z uporabo polioksimetilena % POM in polimlečne kisline % PLA kot polimerne matrice. Z ekstrudiranjem in brizganjem smo pripravili materiale z različno vsebnostjo žagovine, in sicer 5, 10 in 15 ut. %. Določili smo njihove mehanske (E modul, upogibna in natezna trdnost, raztezek) in termične (tališče, steklasti prehod) lastnosti. Rezultati v primeru obeh matric kažejo, da žagovina deluje kot ojačitev za upogibne obremenitve in pri matrici POM tudi za natezne obremenitve. Dodatek žagovine v matrico POM ali PLA dvigne maksimalno temperaturo uporabe kompozitov. Nove materiale odlikuje nizka gostota, njihova glavna pomanjkljivost pa je krhkost. So dobra in cenovno ugodna alternativa kompozitom z vgrajenimi steklenimi vlakni.
Ključne besede: bukova žagovina, biokompoziti, polioksimetilen, polimlečna kislina, ekstruzija, brizganje, mehanske lastnosti, termične lastnosti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4850; Prenosov: 2461
Celotno besedilo (622,72 KB) |
