1171. Ophiostomatoid fungi (Ascomycota: Ophiostomataceae) associated with bark beetles and their possible economic impact in forests and timber productionAndreja Nève Repe, Maja Jurc, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ophiostomatoid fungi are commercially and economically important group of fungi in forestry and timber production. This group is represented by several genera of Ascomycetes with common morphological characteristics, although withdistinct taxonomy and phylogeny. Several genera of ophiostomatoid fungi have been considered synonymous solely based on morphological similarities as a result of an adaptation to insect dispersal. Ophiostomatoid fungi cause considerable economic losses in the forestry and timber production due to sap stain and vascular wilt diseases. The threat of introduced ophiostomatoid fungi is increasing with the global timber trade and loose control measurements. An overview of the taxonomy, ecology, concept of association (mutualism/symbiosis) and the economic importance of ophiostomatoid fungi are provided.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4259; Prenosov: 1844
 Celotno besedilo (135,13 KB) |
1172. Growth characteristics of European beech (Fagus sylvatica L.) on Isopyro-Fagetum KOS. 62 siteGregor Meterc, Aleš Kadunc, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: In this paper, growth characteristics of European beech (Fagus sylvatica L.) stands on site of Isopyro-Fagetum KOS. 62 are analysed. The research was carried out in Zasavje, where in mature beech stands five plots measuring 30x30 m were set. All trees above 10 cm were measured and cut for stem analyses. Increment of the last 10 years is statistically significantly influenced by (chronologic) age of trees, shade effect, diameter at breast height, social class and very rarely by crown dimensions. The time of current increment culmination is dependent on age, diameter at breast height, social class and on shade effect. As regards site productivity of the analysed site, a very broad range was ascertained. Variation is almost completely explained by altitude. On three plots sites, productivity increase was confirmed, whereas on one plot the changes were not significant and on one plot site productivity decreased, probably due to the transmitter on Mt Kum.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4282; Prenosov: 1913
Celotno besedilo (285,77 KB) |
1173. Analiza horizontalne zgradbe bukovih sestojev s podatki s stalnih vzorčnih ploskevTina Simončič, Aleš Kadunc, Andrej Bončina, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na vzorcu petih izbranih gozdnogospodarskih enot smo po glavnih sestojnih tipih analizirali horizontalno zgradbo bukovih sestojev. Zgradbo smo prikazali z indeksi diverzitete, podrobneje smo obravnavali razmestitev dreves in diferenciacijo njihovega premera. Ugotavljali smo vpliv nekaterih okoljskih dejavnikov ter intenzivnosti poseka na razmestitev. Za analizo smo uporabili podatkovno zbirko stalnih vzorènih ploskev (SVP) Zavoda za gozdove Slovenije. Razmestitev v sestojih se priblizuje naključni enakomerni razmestitvi, opazne so posamezne tendence dreves k sopasti oziroma sistematični razmestitvi. V sestojih prevladuje povprečna diferenciacija premerov, kar kaze na veèjo enomernost. V mlajših razvojnih fazah je nekoliko močneje nakazana sopasta razmestitev, diferenciacija premerov je manjsa. Na manjšo diferenciacijo premera vplivamo z večjo intenziteto poseka, šopasta razmestitev dreves je močneje nakazana na terenih s strmejsimi nakloni. Različne indekse diverzitete lahko izračunamo s podatki s SVP, ki so primerni predvsem za metodo izbranega drevesa in njegovih štirih najbližjih sosedov. Vzorec horizontalne zgradbe omogoča natanènejsi vpogled v sestojno zgradbo, pomemben je pri ocenjevanju mehanske stabilnosti sestojev, biodiverzitete, sestojne gostote in učinkov gospodarjenja.
Ključne besede: Fagus sylvatica, horizontalna zgradba, indeksi diverzitete, razmestitev dreves, diferenciacija premerov, stalne vzorčne ploskve, sestojni tipi, rastišča, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4732; Prenosov: 2021
Celotno besedilo (572,52 KB) |
1174. Stand diversity in the Dinaric fir-beech forestsMilan Kobal, David Hladnik, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Data from forest research and permanent sampling plots were used to quantify stand structure and forest diversity in uneven-aged Dinaric silver fir and beech forest at the level of forest management unit. The study examined the indicators that are expected to be used in the monitoring of biodiversity and the favourable conservation status of forest habitat types in Natura 2000 sites. By comparing the present and past stand structures, it was possible to establish the developmental dynamics of the stands and the changes of structure indices of the forest stands on the 2-hectare research plots in the last 50 years. We adopted the indicators for the assessment of biotic and stand structure diversity based on tree species composition, stand densities, mean DBH and coefficient of variation, species and DBH-based Shannonćs index, spatial mingling and size differentiation of trees on the permanent sampling plots. The indicators confirmed stand structural diversity in four forest management classes of uneven-aged Dinaric fir-beech forests in the Leskova dolina (valley) of the Sneznik-Javorniki high Karst region. Continuous forest inventory and the presented indicators of stand structure and diversity may potentially represent the framework for the monitoring of the favourable conservation status of forest habitat types.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4141; Prenosov: 1820
Celotno besedilo (891,28 KB) |
1175. Gospodarjenje z jelko v SlovenijiAndrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4639; Prenosov: 2000
Celotno besedilo (757,54 KB) |
1176. Uporaba nadzorovanih poskusov za raziskave debelinske rasti drevesJožica Gričar, 2009, izvirni znanstveni članek Ključne besede: kambij, ogrevanje, ogrevanje, hlajenje, kambijeva aktivnost, celična diferenciacija, ksilogeneza, floemogeneza
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4398; Prenosov: 1923
Celotno besedilo (308,32 KB) |
1177. Vpliv podnebnih sprememb na pričakovano prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacijeLado Kutnar, Andrej Kobler, Klemen Bergant, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo simulirali prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacije v Sloveniji, do katere bi lahko prišlo ob pričakovanih podnebnih spremembah. Potencialne prostorske spremembe gozdne vegetacije so bile analizirane v GIS okolju s pomočjo empiričnega modela, ki napoveduje prostorsko razporeditev gozdne vegetacije v odvisnosti od podnebnih in drugih parametrov. Rezultati simulacij na osnovi treh podnebnih scenarijev kažejo, da se bo vzorec razporeditve gozdne vegetacije menjal pod vplivom podnebnih sprememb. Po napovedih bi lahko do leta 2070 prišlo do sprememb vegetacijskega tipa na več kot 75 % vseh gozdnih površin. Danes prevladujoči, pretežno bukovi gozdovi bi lahko bili v spremenjenih okoljskih razmerah močno prizadeti. Model napovedujepadec deleža prevladujočih mezofilnih bukovih gozdov s sedanjih 57 %na samo 3 % po pesimističnem scenariju in do 29 % po optimističnem scenariju.V toplejšem podnebju, ki ga predvidevajo vsi trije scenariji, bi se močno razširili različni termofilni gozdovi.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4472; Prenosov: 2035
Celotno besedilo (722,39 KB) |
1178. Les jelke (Abies alba) kot material in tkivo drevesKatarina Čufar, Martin Zupančič, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljen je pregled zgradbe, lastnosti in rabe lesa jelke (Abies alba Mill.), ki ima neobarvano jedrovino, srednjo gostoto, relativno dobre mehanske lastnosti in je uporaben za številne namene. Vrednost in uporabnost lesa zmanjšujejo predvsem slaba odpornost proti različnim škodljivcem ter pojav mokrega srca in kolesivosti. Lastnosti lesa in uporaba lesa jelke so podobne kot pri smreki (Picea abies Karst.). Jelovina ima prednost predvsem tam, kjer smola ni zaželena, kjer je zaželena odpornost na kisline in baze, ter za vodne konstrukcije. Na primeru dendrokronološko datiranega lesa iz arheoloških in zgodovinskih objektov v Sloveniji smo ugotovili, da so jelovino v preteklosti uporabljali pogosteje kot smrekovino. Dokaz za to so številne do 500 let stare konstrukcije in ostrešja zgodovinskih stavb. Na celičnem nivoju je les jelke sestavljen predvsem iz traheid in parenhimskih celic trakov. V zadnjih letih so bile v Sloveniji opravljene podrobnejše raziskave nastajanja lesa pri jelki, ki so pomembne za fiziologijo drevja in razumevanje lastnosti lesa kot materiala. Opravljenih je bilo tudi več raziskav sekundarnega floema, ki je ključnega pomena za preživetje dreves. Podajamo pregled in glavne ugotovitve teh raziskav.
Ključne besede: jelka, Abies alba, les, zgradba lesa, lastnosti lesa, smreka, Picea abies, dendrokronologija, nastanek lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4572; Prenosov: 1928
Celotno besedilo (400,20 KB) |
1179. Artificial energy inputs into spruce lowland forests in suburban landscapes in SloveniaJanez Pirnat, David Hladnik, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Slovene forestry is concerned with nature conservation, but in the past, the species variety of forests has often been changed and, similarly as elsewhere in Europe, the share of forest with artificial dominance of Norway spruce increased. Based on the spatial model of landscape structure, we estimated the arrangement in conservation of suburban forests in eight Slovene macro regions. In the area of town Kočevje, we assessed artificial energy inputs in the forests lying within one kilometre large area used by inhabitants for daily recreation. In this area, 65 % of forests were categorized as forests with artificial dominance of Norway spruce.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4390; Prenosov: 1941
Celotno besedilo (377,40 KB) |
1180. Pretvorbeni faktorji za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu za SlovenijoMitja Piškur, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nacionalni podatki o zunanji trgovini z okroglim lesom so pomembni z vidika mednarodnega poročanja in so sestavni del analiz tokov lesa. Namena raziskave sta izračun objektivnih nacionalnih pretvorbenih faktorjev za preračun podatkov o masi v podatke o neto volumnu (neto m3) in oblikovanje predloga enotnih faktorjev za glavne drevesne vrste. Kot osnovne podatke smo uporabili uradne podatke SURS za leta 2003-2006. Izračunani enotni pretvorbeni faktorji za najbolj zastopane drevesne vrste so: 0,77 t/m3 za smreko in jelko; 0,98 t/m3 za bukev in 1,12 t/m3 za hrast. Mednarodni pretvorbeni faktorji (FAO) so za Slovenijo prenizki in dajejo previsoke uradne podatke o zunanji trgovini. Metoda izračuna pretvorbenih faktorjev za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu je univerzalna in ponovljiva. Predlagamo periodično preverjanje pretvorbenih faktorjev.
Ključne besede: pretvorbeni faktorji, okrogli les, statistika, zunanja trgovina, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4327; Prenosov: 1936
Celotno besedilo (732,54 KB) |
