181. Politizacija kulturnega polja na Slovenskem v obdobju prve Jugoslavije : katoliška in marksistična percepcija avtorske svobodeGašper Mithans, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je predstavljena politizacija književnosti in filmografije na Sloven-skem v času Kraljevine SHS/Jugoslavije s poudarkom na analizi kulturnih revij in sporih okoli avtonomije avtorjev in urednikov. Ti konflikti so v 30. letih 20. stoletja skoraj po istem modelu povzročili delitve in/ali večja nesoglasja med vsemi tremi večjimi političnimi tabori in v njih: katoliškem, liberalnem in marksističnem. Med notranjimi obračuni z vključitvijo širše javnosti izstopa prelom med katoliško de-snico in levico prav na kulturnem polju ob objavi Kocbekove razprave o španski državljanski vojni v Domu in svetu. S strani večine kulturnikov podcenjena filmografija se je tudi na Slovenskem % čeprav s precejšnjim zamikom v primerjavi z drugimi evropskimi narodi % pred in med drugo svetovno vojno (ter po njej) uporabila kot propagandno sredstvo političnega katolicizma in tudi marksistov oziroma v Osvobodilni fronti.
Ključne besede: katolicizem, marksizem, književnost, film, sociologija kulture, kulturna politika, Kraljevina SHS, zgodovinski pregledi
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 616; Prenosov: 380
 Celotno besedilo (213,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
182. Iskanje poti k dialogu med krščanstvom in marksizmom v socialistični Sloveniji v prvem povojnem desetletjuMateja Režek, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava poskuse dialoga med krščanstvom in marksizmom v socialistični Sloveniji v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, ko so bili odnosi med državo in Katoliško cerkvijo najbolj zaostreni in je bilo javno delovanje katoliških intelektualcev skoraj onemogočeno. Osredinja se predvsem na prosocialistično usmerjene duhovnike, zbrane v Cirilmetodijskem društvu katoliških duhovnikov in okoli revije Nova pot, takrat edine slovenske revije, ki je objavljala teološke član-ke in v kateri so lahko katoliški intelektualci predstavljali svoja stališča. Analiza njihovih razmišljanj ponuja vpogled ne le v srečanje med največjo evropsko religijo in velikim sekularnim narativom 20. stoletja, temveč tudi v konkretne politične, ideološke in intelektualne dinamike v postrevolucionarni Sloveniji, ki se kažejo v veliko bolj kompleksni in protislovni podobi, kot je veljalo doslej.Eden najprodornejših piscev v Novi poti je bil teolog in filozof Janez Janžekovič, ki je v prvi polovici petdesetih let objavil serijo člankov, s katerimi je poskušal spodbuditi razpravo o odnosu med državo in Katoliško cerkvijo ter iskal možnosti za dialog med krščanstvom in marksizmom s prepoznavanjem skupnih točk med etikama, v katerih se vladajoča ideologija in krščanstvo ne bi samo srečala, ampak tudi sodelovala. Janžekovič je zagovarjal socializem, vendar je zavračal njegovo udejanjanje na znanstveni podlagi dialektičnega materializma, saj je menil, da vsaka ideologija z nekaj ekstrapolacije prehaja v vero in da nobena ni ekskluziv-no znanstvena. V člankih je načenjal tudi aktualna vprašanja odnosa med državo in Katoliško cerkvijo. Zavzemal se je za brezpogojni dialog in pozival k ureditvi medsebojnih odnosov, pri čemer je bil kritičen tako do nepopustljivosti cerkvenih kot državnih oblasti.Maloštevilna, toda intelektualno propulzivna skupina katoliških intelektualcev, ki so zavračali cerkveno dikcijo o nezdružljivosti krščanstva in socializma, je predstavljala izziv in grožnjo ne samo uradni doktrini Katoliške cerkve, temveč tudi komunistični oblasti. Toda prosocialistično usmerjeni katoliški intelektualci so bili dejansko brez moči in brez vsakega institucionalnega zaledja: cerkvene oblasti so njihovo spogledovanje s socializmom in poskuse iskanja dialoga z marksizmom zavračale, vladajoči režim pa jih je namerno spregledal in preslišal, saj bi uresničitev političnih potencialov krščanskega socializma ogrozila ideološko in politično hegemonijo komunistov. Soočeni s pričakovanji socializmu naklonjenih katoliških intelektualcev so se politični voditelji še bolj utrdili v svojih rigidnih stališčih ter potisnili možnosti za dialog med marksisti in kristjani za skoraj dve desetletji v prihodnost
Ključne besede: krščanstvo, marksizem, socializem, država in cerkev, Slovenija, 1945-1955
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 543; Prenosov: 339
Celotno besedilo (131,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
183. Pustinja zacvete kakor narcisa : na poti k zahodni naravovarstveni estetikiGeorge B. Handley, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (znana tudi kot mormonska cerkev) ponuja, po mnenju njenih vernikov, obnovo izvirnega krščanstva. avtor v članku raziskuje podlage za mormonsko obnovo nekdaj izgubljene naravovarstvene modrosti, s katero bi sodobni kraji na ameriškem Zahodu, predvsem taki, kjer so sveti iz poslednjih dni osnovali številne skupnosti, lahko postali bolj trajnostni. Medtem ko so mormoni in drugi naseljenci Zahoda svoje delo jemali kot nekakšno izpolnjevanje Izaijeve prerokbe, da bo z radikalnim preoblikovanjem okolja »pus-tinja zacvetela kot narcisa«, avtor zagovarja bolj estetski in okoljsko občutljivejši odziv na naravne danosti puščave, ki potrebujejo zaščito ali obnovo.
Ključne besede: Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, puščava, Aldo Leopold, Wallace Stegner, naravovarstvena estetika
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2022; Ogledov: 360; Prenosov: 258
Celotno besedilo (208,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
184. |
185. Aerial and respiratory atmospheres of Avicenna's flying personPetri Joakim Berndtson, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Persian philosopher Avicenna (980‒1037) is famous for his thought experiment concerning the flying person,” “floating person” or “person suspended in air.” In this thought experiment, a person is created flying in the air in a state of total sensory deprivation. Scholars have debated for centuries what this thought experiment is all about. Most scholars have interpreted this thought experiment as essentially being about the existence of the soul (al-nafs) in its immateriality, substantiality, and self-awareness, as well as about the difference between the soul and the body. In my article, I will interpret Avicenna’s thought experiment in a totally different manner within the atmospheres of air and breathing. In my reading, I will carefully examine the fact neglected by scholars that this flight happens in the air and that it is the air that defines the existence of the flying person. With this aerial attitude I will argue that this thought experiment is not above all about the soul, but about air and al-nafs as a respiratory self. In my aerial and respiratory interpretation of Avicenna’s flying person, I will use Gaston Bachelard’s phenomenologically oriented aerial thinking as well as etymological analysis of al-nafs.
Ključne besede: flying person, floating person, breathing, air
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2022; Ogledov: 434; Prenosov: 315
Celotno besedilo (180,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
186. Ekofeministična teologija soodvisnosti : konstruktivistični teološki pristop k sodobni okoljski (ne)pravičnosti in ranljivostiNadja Furlan-Štante, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje družbene in okoljske (ne)pravičnosti skozi prizmo krščanskega ekofeminizma ter njegove etike medsebojne povezanosti in ekološkega skrbništva vsega stvarstva. Ker ekofeminizem povezuje izkoriščanje žensk z izkoriščanjem stvarstva (narave), za izoblikovanje osrednjega raziskovalnega vprašanja uporabljam metodologijo ključa krščanske ekofeministične hermenevtike: najprej sledi analiza stališča krščanskega ekofeminizma do vprašanja družbene in okoljske (ne)pravičnosti, nato analiza pozitivnih prispevkov in implikacij krščanske ekofeministične etike na krščansko teologijo in prizadevanja za družbeno in okoljsko pravičnost.Čeprav podnebne spremembe nesorazmerno bolj vplivajo na žensko populacijo, še zlasti na reproduktivno zdravje revnejših žensk, so te pogosto izločene iz procesa odločanja o okoljski problematiki. Ženske po vsem svetu so že sicer bolj ogrožene zaradi onesnaženega zraka, omejenega dostopa do čiste vode in vse večje izpostavljenosti strupenim kemikalijam, podnebne spremembe pa te nevarnosti samo še povečujejo. Občutljivost za vplive podnebnih sprememb pa ženskam daje tudi edinstveno izkustveno znanje, s katerim lahko pomembno pripomorejo k prizadevanjem za izboljšanje podnebne odpornosti in trajnosti ter tudi k boljši ozaveščenosti in drugačnemu odnosu do okoljske problematike in narave med sve-tovnimi religijami. Za ekofeministke je okoljska kriza realnost, grožnja in opozorilo sodobnemu človeštvu. Podnebne spremembe, globalno segrevanje, zmanjšanje biotske raznovrstnosti in drugi procesi, ki naj bi bili posledica onesnaževanja okolja in dolgotrajnega čezmernega izkoriščanja in izrabe naravnih virov, gotovo izražajo globalni potrošniško-imperialistični odnos človeka do narave.
Ključne besede: ekofeminizem, ženske, ranljivost, okoljska nepravičnost
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2022; Ogledov: 559; Prenosov: 350
Celotno besedilo (216,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
187. Staroselske kozmologije v okviru novih epistemoloških in političnih teženj globalnega JugaMarija Mojca Terčelj, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Bistvena razlika med staroselskimi verstvi in svetovnimi religijami je v pojmovanju odnosa »človek – narava«. Staroselska verstva dojemajo človeka kot enakovrednega akterja pri vzpostavljanju kozmične harmonije, torej ga postavljajo ob bok vsem drugim živim in neživim bitjem stvarstva, medtem ko ga svetovne religije umeščajo v središče sveta. Krščansko religiozno izročilo na eni strani ter kartezijanski ontološki dualizem in metodološki empirizem na drugi so močno vplivali na razvoj zahodnjaške znanstvene misli. Družbene in humanistične vede so v zadnjih desetletjih naredile velik korak – prispevale so k novim razlagam glo-balnih ekonomskih in socialnih zakonitosti ter hibridizacije etničnih identitet in začele tesneje sodelovati z empiričnimi znanostmi. Problem nastane, ko je zaradi lastne zazrtosti katera koli druga vrsta znanja diskvalificirana kot »neznanstvena«, »lokalna«, »romantična«, nepopolna. V začetku 21. stoletja je staroselska kozmologija vstopila v politični diskurz in ideologijo številnih socialnih gibanj globalnega Juga. Na podlagi primerjalne analize treh konkretnih staroselskih kozmoloških in religioznih modelov (odnos človek – narava) želi članek opozoriti na potrebo po pluralizmu miselnih konceptov in družbenih praks.
Ključne besede: človek - narava, staroselci, pačamamizem, ekologija, razvoj
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2022; Ogledov: 599; Prenosov: 380
Celotno besedilo (292,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
188. |
189. |
190. Ontological (in)security and the Kurdish issue in Turkey : ǂthe ǂuse of security discourse (1925‒1984)Gökçe Balaban, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: How could one account for the discourse of security used by the Turkish state considering the Kurdish issue before 1984, when the terrorist attacks of the Partiya Karkaren Kurdistani (PKK) had not yet started, and hence there was no physical security threat against the state? This article aims to answer this question from the perspective of ontological (in)security. Based on Critical Discourse Analysis of state discourse, the article argues that the political, social and cultural traits of Kurdish identity created uncertainty in the Turkish self after the Sheikh Said re-bellion in 1925. Tribal/religious structures that were influential among Kurds and the expression of Kurdishness as a distinct identity disrupted the autobiographi-cal narratives about Turkishness, hence generating ontological insecurity for the Turkish state. To overcome this problem, the state relied on security discourse and securitized the traits of Kurdish identity, by which it felt threatened. As a result of this securitization, the state was able to legitimize the extraordinary measures taken against Kurds, such as forced resettlements. Securitization, in this sense, regenerated ontological security for the state, because the extraordinary measures served to suppress the Kurdish identity that threatened the certainty and conti-nuity of the Turkish self.
Ključne besede: Kurds, ontological security, ontological insecurity, the Kurdish issue, security discourse, securatization, Turkey
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2022; Ogledov: 425; Prenosov: 263
Celotno besedilo (279,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
