4481. Limfedem pri bolnikih z melanomomTanja Planinšek Ručigaj, 2013, strokovni članek Povzetek: Po zdravljenju malignomov je eden izmed najpogostejših zapletov pojav sekundarnega limfedema. Pogostnost pojavljanja je odvisna od mesta rakavega obolenja in terapevtskih ukrepov. Pojavlja se pri eni tretjini vseh rakavih obolenj, ali zaradi samega obolenja oziroma razrasta metastaz, ki moti odtok limfne tekočine, ali zaradi limfadenektomije, ter operativne odstranitve primarnega tumorja, kjer operacija poškoduje limfne poti, ali kot posledica fibrozno spremenjenega tkiva po radioterapiji, kjer je prav tako moten limfni odtok. Pojavnost limfedema pri zdravljenju melanoma je pogosta, vendar pri nas še vedno neprepoznana. Nezdravljen limfedem pogosto vodi v ponovitve erizipelov in v enormno povečanje določenega predela telesa. Zato sta izredno pomembna preventiva in hitro prepoznavanje limfedema z napotitvijo na ustrezno zdravljenje. Da bi preprečili zapoznelo diagnozo in zdravljenje limfedema po zdravljenju raka ter posledične zaplete, mora zdravnik v času spremljanja bolnika aktivno iskati znake in simptome limfedema ter bolnike s težavami takoj zdraviti ali napotiti. Še pomembneje pa je, da bolnik že ob zdravljenju osnovne bolezni dobi ustrezne informacije o možnosti nastanka lifedema ter sam zazna že zgodnje otekanje in na to opozori svojega terapevta, ki nato bolnika napoti na čim prejšnje ustrezno zdravljenje limfedema. Zdravljenje se sestoji iz faze dekongestije, kjer z različnimi metodami, najpogosteje kompresijsko terapijo s kratkoelastičnimi povoji, evakuiramo edem. Tej fazi sledi vzdrževalna faza, kjer z medicinskimi kompresijskimi pripomočki vzdržujemo needematozno stanje.
Ključne besede: limfedem, melanom, rak (medicina), diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3609; Prenosov: 841
 Celotno besedilo (308,39 KB) |
4482. Progresivna multifokalna levkoencefalopatija po rituksimabu pri bolniku z recidivnim limfomom plaščnih celic v popolni remisijiTanja Roš-Opaškar, Matej Horvat, Mara Popović, Barbara Jezeršek Novaković, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Progresivna multifokalna levkoencefalopatija (PML) je redko in običajno smrtno demielinizacijsko obolenje možganov, ki se razvije skoraj izključno pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo in je posledica reaktivacije latentne okužbe s polioma virusom JC. V zadnjih letih so opisani tudi primeri PML po zdravljenju z rituksimabom. Predstavljamo naš prvi potrjeni primer PML pri 55-letnem HIV-negativnem bolniku z recidivnim limfomom plaščnih celic, pri katerem smo raka uspešno zdravili s kemoterapijo in rituksimabom ter z avtologno presaditvijo perifernih krvotvornih matičnih celic (PKMC). S primerom želimo opozoriti na pomembnost PML v diferencialni diagnozi pri bolnikih z napredujočo nevrološko simptomatiko in imunsko pomanjkljivostjo po zdravljenju limfoma z rituksimabom ter pomembnost zgodnjega prepoznavanja te bolezni z dokazom JC-virusne okužbe v likvorju ali v vzorcu stereotaktične biopsije možganov.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3265; Prenosov: 806
Celotno besedilo (765,92 KB) |
4483. |
4484. Značilnosti raka požiralnika in raka želodcaVaneja Velenik, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Po podatkih Globocana je v letu 2008 za rakom zbolelo 12,7 milijona ljudi in umrlo zaradi njega 7,6 milijona ljudi (1). Kar 56 % novih primerov in 63 % smrti zaradi raka so zabeležili v manj razvitih področjih sveta. Najpogostejši so bili pljučni rak (1,61 milijona, 12,7 % vseh), rak dojke (1,38 milijona, 10,9 % vseh) ter rak debelega črevesa in danke (1,23 milijona, 9,7 % vseh). Najpogostejši vzrok smrti zaradi raka so bili pljučni rak (1,38 milijona, 18,2 % vseh), rak želodca (738 tisoč smrti, 9,7 % vseh) in rak jeter (696 tisoč smrti, 9,2 % vseh). Predvidevanja o bremenu raka so še bolj črnogleda. Leta 2030 naj bi za to boleznijo na novo zbolelo 20,3 milijona ljudi in umrlo zaradi raka 13,2 milijona ljudi. Incidenca naj bi se torej povečala za 75 %, v slabše razvitih deželah pa naj bi se skoraj podvojila v primerjavi z letom 2008. Rak bo glavni vzrok morbiditete in mortalitete v vsaki deželi sveta. Vsepovsod bomo opazovali porast deleža raka debelega črevesa in danke, raka dojk ter raka prostate, v najrazvitejših deželah tudi raka pljuč pri ženskah. Incidenca raka želodca in raka materničnega vratu bosta v upadanju, prav tako pa tudi rak pljuč pri moških v razvitih deželah (2).
Ključne besede: rak požiralnika, rak želodca, značilnosti
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3190; Prenosov: 810
Celotno besedilo (506,26 KB) |
4485. Zdravljenje lokoregionalno napredovalega karcinoma požiralnikaJasna But-Hadžić, Marko Bitenc, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V prispevku predstavljamo primer 67-letnega bolnika z napredovalim karcinomom srednje tretjine požiralnika, s širjenjem v zgornjo in spodnjo tretjino, v stadiju T3 N2–3M0. Kljub obsežnosti bolezni je prejel optimalno zdravljenje s predoperativno radiokemoterapijo in operacijo. Uspešen potek zdravljenja je omogočil individualen pristop, tesno sodelovanje vseh strok onkologije in uporaba novih obsevalnih tehnik.
Ključne besede: rak požiralnika, ploščatocelični rak, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3397; Prenosov: 866
Celotno besedilo (417,38 KB) |
4486. |
4487. |
4488. Predoperativno obsevanje pri bolnici z rakom želodcaAjra Šečerov Ermenc, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Pri bolnikih z neresektabilnim oz. mejno resektabilnim rakom želodca, ki nimajo razsoja bolezni, priporočamo predoperativno radiokemoterapijo, s katero poskušamo zmanjšati tumor in s tem zvišati možnost popolne odstranitve (R0 resekcija). V prispevku je prikazan primer bolnice z rakom želodca v kliničnem stadiju T4 N1 M0, ki je bila zdravljena s predoperativno radiokemoterapijo, ki ji je sledila totalna gastrektomija. Dosežen je bil zelo dober odgovor na predoperativno zdravljenje. Po operaciji je bolnica prejela še dopolnilno kemoterapijo in pet let po zaključku zdravljenja ni imela ponovitve bolezni.
Ključne besede: predoperativno obsevanje, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3090; Prenosov: 818
Celotno besedilo (370,35 KB) |
4489. Neželeni učinki zdravil za sistemsko zdravljenje raka na kožiJanja Ocvirk, 2009, strokovni članek Povzetek: Zdravljenje s citostatiki povzroča številne neželene učinke, med katerimi jih kar nekaj prizadene tudi kožo in sluznice, saj so v njih celice, ki se hitro delijo in prav na te celice citostatiki najmočneje vplivajo. Kožna toksičnost se ob zdravljenju s citostatiki lahko izraža kot sindrom roka – noga, dermatitis, eksantem, eritroderma, hiperpigmentacija. Paleta neželenih učinkov na kožo pri uporabi tarčnih zdravil pa je razen sindroma roka – noga ob multitarčnih zdravilih nekoliko drugačna. Pri uporabi zaviralcev EGFR je pogosto izražena kožna toksičnost, najpogosteje akniformni izpuščaj. Kseroze, ekceme, poke kože, teleangiektazije, spremembe nohtov in paronihijo opažamo pri nekaterih bolnikih, hiperpigmentacije kože pa so redkejše. Obvladovanje kožnih sprememb pomaga bolnikom prebroditi neželene učinke, pri čemer je izredno pomembno sodelovanje bolnikov. Kožna toksičnost je navadno obvladljiva s topično ali sistemsko uporabo zdravil, včasih pa je treba zmanjšati odmerek citostatika ali tarčnega zdravila oz. prilagoditi shemo zdravljenja. Poduk bolnikov pred zdravljenjem in hitro ukrepanje ob prvih znakih kožne toksičnosti sta ključna za uspeh.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3096; Prenosov: 620
Celotno besedilo (464,82 KB) |
4490. |
