1. |
2. |
3. Gozdnovegetacijska karta SlovenijeŽivko Košir, Marja Zorn-Pogorelc, Janko Kalan, Lojze Marinček, Ivan Smole, Lojze Čampa, Marjan Šolar, Boštjan Anko, Marko Accetto, Dušan Robič, Valentin Toman, Lojze Žgajnar, Niko Torelli, Irena Tavčar, Lado Kutnar, Anton Kralj, 2007, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: gozdnovegetacijska karta, digitalni zapis, elektronski medij, CD-Rom, fitocenološka karta, fitocenologija, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2022; Ogledov: 572; Prenosov: 938
 Celotno besedilo (10,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. |
7. Cesarski gozdni vrt v LjubljaniFranc Perko, 2021, strokovni članek Povzetek: Prispevek predstavlja začetne ideje za ponovno pogozditev Krasa od prvih najav dunajske vlade, da se bo tega lotila (1850), do javne razprave, kako to urediti (1850-1851), zborovanja Avstrijskega društva na Krasu in v Trstu, od 4. do 6. septembra 1865 do sprejema zakona o pogozdovanju Krasa v Vojvodini Kranjski leta 1885 (l. 1881 za Trst in okolico; l. 1883 za Goriško in Gradiško; l. 1886 za Istro). Kranjska se je na pogozdovanje krasa pripravljala in že leta 1874 osnovala centralno gozdno drevesnico najprej pod Rožnikom v Ljubljani, od tam pa se preselila v Gradišče.
Ključne besede: zgodovina, drevesnice, Kras, pogozditev
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 1219; Prenosov: 381
 Celotno besedilo (312,71 KB) |
8. |
9. Josip Ressel - gozdar in izumiteljMitja Cimperšek, 2019, strokovni članek Povzetek: Genialni češki izumitelj in izjemen gozdar Josef Ressel je pustil neizbrisen pečat tudi v slovenskem gozdarstvu. Večinoma je deloval na Krasu, kjer je med prvimi spoznal, da je pogozdovanje kamnitih goličav edini mogoči način za izboljšanje težavnega življenja tamkajšnjih prebivalcev. Prestavitev njegovega spomenika z neugledne lokacije na Aškerčevem trgu v park gozdarskega inštituta bi se mu gozdarji častno poklonili. Pred poldrugim stoletjem se je s pogozdovanjem črnega bora začela metamorfoza Krasa. Za revitalizacijo pogozdovanje, oživitev gole in kamnite puščave ima nemalo zaslug genialni izumitelj in vizionarski gozdar Josef Ressel, ki je med prvimi spoznal, da bi lahko trudapolno življenje Krašovcev izboljšali, če bi s pogozdovanjem revitalizirali kamnite pašnike. Ressel je bil sodobnik Prešerna, ki je živel v času, ko se je po propadu Beneške države začel razvijati Trst, z njim pa tudi trgovina z lesom in pomorski promet.
Ključne besede: Ressel, pogozdovanje Krasa, črni bor, zgodovina gozdarstva
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2019; Ogledov: 2704; Prenosov: 711
Celotno besedilo (241,92 KB) |
10. |
