1. |
2. Usposabljanje učiteljev za umetno inteligenco : vloga pričakovanj pri zadovoljstvu in angažiranosti v okviru projekta AI4TSimona Bezjak, Borut Čampelj, Petra Bevek, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, umetna inteligenca v izobraževanju, usposabljanje učiteljev, pričakovanja učiteljev, percepcije učiteljev, pedagoške strategije za UI
Objavljeno v DiRROS: 22.10.2025; Ogledov: 757; Prenosov: 244
 Celotno besedilo (6,13 MB) |
3. Vloga mednarodnih razvojnih strategij pri oblikovanju regionalnih razvojnih strategij : primer HokaidaJuha Saunavaara, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nacionalne vlade in mednarodne ustanove v zadnjih desetletjih iščejo načine, kako bi odpravile razlike med posameznimi regijami in revitalizirale tiste, katerih razvoj zaostaja za drugimi. Zamisli o najučinkovitejših načinih za doseganje teh ciljev in njihovi primeri izvirajo iz različnih krajev po svetu, njihov vpliv pa se običajno širi tudi drugam. Zato so procesi, povezani s prenosom politik, izjemno pomembni za regionalni razvoj. Avtor te procese v članku proučuje na primeru japonskega otoka Hokaido, in to v obdobju po drugi svetovni vojni, pri čemer posebno pozornost namenja vlogi treh mednarodnih strategij: modelu, ki ga je razvilo javno ameriško podjetje Tennessee Valley Authority, teoriji polov rasti in teoriji industrijskih grozdov. Z izsledki raziskave opozori na veliko pestrost akterjev, ki sodelujejo pri prenosu politik, analizira procese vključevanja zunanjih zamisli v politiko regionalnega razvoja in pokaže na široko paleto virov, iz katerih se akterji lahko učijo
Ključne besede: prenos politik, regionalni razvoj, razvojne strategije, turizem
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 843; Prenosov: 462
Celotno besedilo (232,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. The impact of different types of self-regulation scaffolds on learning science with hypermediaAlenka Gril, Anja Podlesek, Luka Komidar, Alenka Kavčič, Katja Depolli Steiner, Sonja Pečjak, Tina Pirc, Melita Puklek Levpušček, Bojana Boh Podgornik, Aleš Hladnik, Ciril Bohak, Matevž Pesek, Žiga Lesar, Matija Marolt, Cirila Peklaj, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Effective use of scaffolds in hypermedia should support students' self-regulated learning while considering their individual differences. Metacognitive and cognitive scaffolds, but not motivational scaffolds, have been extensively researched. There is no clear evidence that using only one type of scaffold is more effective than combining different types. The aim of this study was to determine if the use of different types of scaffolds and their combination in hypermedia predicts learning achievement over and above individual student differences. In the first phase of our quasi-experimental study, 443 ninth graders learned about visual perception in hypermedia. We measured their individual characteristics (grade point average [GPA], intelligence [IQ], learning time, and the number of learning strategies used) and their learning achievement and divided them into six comparable groups. In the second phase, the groups learned about olfactory perception using different scaffolds embedded in hypermedia: 6 cognitive, 6 metacognitive, 6 motivational, all 18 scaffolds together, a selected subset of 6 mixed scaffolds, and no scaffolds. We administered a pre-test and a post-test to assess what students learned, and collected data on students’ note-taking, self-reported use of learning strategies, and interest in the topic. Hierarchical regression analysis of data from 288 students revealed that students with a higher GPA, specific prior knowledge and interest in the topic, and those who used more self-regulation strategies learned more. Scaffolds did not significantly contribute to the prediction of learning outcomes. Implications for the research design of studies investigating the effects of learning scaffolds in hypermedia are discussed.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, hipermedija, samoregulacijska ogrodja, samoregulirano učenje, učne strategije, učni dosežki, učenci, devetošolci, scaffolds, hypermedia, self-regulated learning, learning strategies, achievement
Objavljeno v DiRROS: 07.07.2025; Ogledov: 858; Prenosov: 662
Celotno besedilo (1,89 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Prilagajanje gospodarjenja z gozdovi podnebnim spremembam: zasnova in predlog strategijAndrej Bončina, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Podnebne spremembe se kažejo v postopnem spreminjanju povprečnih vrednosti podnebnih spremenljivk in večji pogostnosti ekstremnih vremenskih dogodkov. Podnebne spremembe vplivajo na razvoj gozdov. Ocena ranljivosti gozdov je izhodišče za gospodarjenje z gozdovi, prilagojeno podnebnim spremembam. S prilagojenim gospodarjenjem izboljšamo odpornost in prožnost gozdov ter pospešimo tranzicijo gozdov. Prilagojeno gospodarjenje je opredeljeno s strategijami, smernicami in ukrepi. V prispevku predstavljamo i) zasnovo prilagojenega gospodarjenja z gozdovi, ii) predlog strategij za prilagajanje gozdov podnebnim spremembam v Sloveniji in iii) postopek vključevanja prilagoditvenega gospodarjenja v celovito zasnovo gospodarjenja z gozdovi.
Ključne besede: ocena ranljivosti, odpornost gozdov, prožnost gozdov, prilagajanje gospodarjenja, strategije, ukrepi, načrtovalni postopek
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2024; Ogledov: 1433; Prenosov: 632
Celotno besedilo (516,89 KB) |
6. Perspektive obnove slovenskih gozdov v času podnebnih in družbenih spremembBoris Rantaša, Franc Perko, Gregor Božič, Marjana Westergren, Primož Simončič, Hojka Kraigher, 2023, strokovni članek Povzetek: Trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje s slovenskimi gozdovi je omogočilo ohranjeno biotsko raznovrstnost, ohranjen prilagoditveni potencial ter velik povprečni prirastek in lesno zalogo. Za trajnostno zagotavljanje funkcij gozdov bo potrebno prilagajanje na spreminjajoče se podnebne in družbene razmere. Osrednji ukrep prilagajanja gozdov na podnebne spremembe je povečevanje pestrosti, tudi genetske. Praktično vsi področni strateški, zakonodajni ter operativni dokumenti na nacionalni in evropski ravni prepoznavajo in vsebujejo pomen ohranjanja gozdnih genskih virov in obnove ter nege gozda za trajnostni razvoj in zagotavljanje funkcij gozdov. Gospodarjenje z gozdovi bo treba nadgraditi z ukrepi, ki vključujejo aktiven pristop pri obnovi in negi gozda s čim širšo paleto vrstno in genetsko raznolikih sadik gozdnih drevesnih vrst. V obdobju 2023–2026 bo za obnovo gozdov in semenarsko ter drevesničarsko dejavnost na letni ravni potencialno namenjenih pribl. pet milijonov evrov javnih sredstev. Za obnovo in nego gozda bo nujno zagotoviti stabilno in fleksibilno financiranje zagotavljanja gozdnega reprodukcijskega materiala ter izvedbo obnove gozda in razvoja panoge. Avtorji poudarjajo tudi pomen sodelovanja in skupnega nastopa različnih deležnikov v celotni verigi gozdnega reprodukcijskega materiala.
Ključne besede: obnova gozdov, podnebne spremembe, družbene spremembe, zakonodaja, strategije, finance, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 2037; Prenosov: 654
Celotno besedilo (408,22 KB) |
7. |
8. |
9. Načrtovanje in izvedba sistematičnega iskanja literature v biomedicini : primer iz prakseDavid Ožura, 2021, strokovni članek Povzetek: Pregledni znanstveni članek po svoji definiciji obravnava, povzema, analizira, vrednoti in sintetizirana najnovejša že objavljena dela izbranega znanstvenega področja, dela posameznega raziskovalca ali raziskovalne skupine. Priprava pregledov objav je kompleksen, obsežen in dolgotrajen postopek. Zaradi zahtevnosti pri pripravi navadno sodeluje več strokovnjakov z različnimi znanji. Priporočljivo je, da je v vlogi informacijskega specialista v proces vključen tudi knjižničar.
Postopek sistematičnega iskanja literature je sestavljen iz naslednjih korakov: načrtovanje sistematičnega iskanja literature in dokumentiranje celotnega postopka, oblikovanje jasno zastavljenega kliničnega vprašanja, določitev vključitvenih in izključitvenih kriterijev, izvedba predhodnega pregleda literature, identifikacija bibliografskih zbirk, oblikovanje iskalnega izraza iz ključnih besed, sopomenk, izrazov iz tezavra in logičnih operaterjev, optimizacija iskalnega izraza, prevod iskalnega izraza za iskanje po različnih bibliografskih zbirkah, iskanje po drugih virih, prvi izbor gradiva po pregledu naslovov in povzetkov, pridobitev polnih besedil gradiv, drugi izbor gradiv.
V prispevku korak za korakom prikazujemo načrtovanje in izvedbo poizvedbe, kot primer pa je izbrano raziskovalno vprašanje s področja onkologije, ki ugotavlja morebitno povezavo med kajenjem tobaka in rakom materničnega vratu.
Ključne besede: pregledni znanstveni članki, pregledni članki, sistematični pregledni članki, sistematično iskanje literature, iskalne strategije, bibliografske zbirke, medicina, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2021; Ogledov: 4458; Prenosov: 1268
Celotno besedilo (132,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Živeti s podlubniki : trajnostno upravljanje gozdov v EvropiMaja Jurc, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Gozdovi pokrivajo več kot 31 odstotkov kopnega, evropski gozdovi, skupaj z ruskimi, pa 44,3 odstotka površine Evrazije. Že stoletja gozdovi zagotavljajo človeštvu bistvene ekosistemske storitve in ekonomske dobičke. Vrednosti gozdov vedno bolj ogrožajo ekstremni dogodki, kot so suša, orkanski veter ter podlubniki. Prav tako so nekatere prejšnje prakse upravljanja z gozdovi pomembno povečale njihovo ranljivost. Tako so v minulem stoletju zaradi relativno hitre rasti in dobrih lastnosti lesa sadili navadno smreko (Picea abies) v monokulturah v nižinskih območjih, zunaj njenega naravnega areala. Nastala so velika območja tako imenovanih sekundarnih gozdov, v katerih pešajo zdravje, vitalnost in odpornost smreke in njeni sestoji so izredno občutljivi za številne motnje, med katerimi so najpomembnejši smrekovi podlubniki (predvsem Ips typographus). Namen prispevka je pomoč nacionalnim oblikovalcem politik razumeti zapletene vloge, ki jih imajo podlubniki v gozdovih, in predstaviti najpomembnejše znanstvene podlage za gozdno politiko in različne možnosti upravljanja s podlubniki v evropskih gozdovih.
Ključne besede: podlubniki, gozdovi, trajnostno gospodarjenje, strategije, ukrepi, Evropa
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 3303; Prenosov: 983
Celotno besedilo (364,16 KB) |
