1. Cepljenje zdravstvenih delavcev : obvezna in priporočena cepljenja v SlovenijiTatjana Mrvič, Anja Šterbenc, Katarina Sočan, Irena Grmek-Košnik, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pri zdravstvenih delavcih (ZD) in sodelavcih je tveganje za izpostavljenost povzročiteljem nalezljivih bolezni ter za njihov prenos na paciente in sodelavce povečano. V Sloveniji pravni okvir določata Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) in Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu; letne, operativne usmeritve pa izhajajo iz Programa cepljenja in zaščite z zdravili ter strokovnih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ključna obveznost pred izpostavitvijo za ZD je cepljenje proti hepatitisu B, med priporočila za vse ZD pa sodijo cepljenja proti gripi (vsako sezono), covidu-19 (posodobljeni odmerek), tetanusu, davici, oslovskemu kašlju/tetanusu, davici (po shemi za odrasle) ter dokaz imunosti ali cepljenje proti ošpicam, mumpsu, rdečkam (MMR) in noricam (VZV), z dodatnimi cepljenji glede na oceno tveganja delovnega mesta (npr. cepljenje proti hepatitisu A, tifusu, steklini, meningokoku za specifične laboratorijske izpostavitve). Ključne besede: zdravstveni delavci, cepiva, nalezljive bolezni, priporočila, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 10.04.2026; Ogledov: 63; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,36 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Priporočila za nadomeščanje holekalciferola (vitamina D3) v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje holekalciferola pri posameznikih s COVID-19Marija Pfeifer, Darko Siuka, Igor Pravst, Alojz Ihan, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: vsebnost vitaminov pri ljudeh, vitamin D, vpliv pomanjkanja na respiratorna obolenja, priporočila Objavljeno v DiRROS: 15.12.2025; Ogledov: 441; Prenosov: 274
Celotno besedilo (790,07 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Proces dietetične obravnave s prikazi kliničnih primerov : strokovni priročnik2025, ni določena Ključne besede: prehranska priporočila, hranilne snovi, enakovredna živila, prehranski dodatki, prehranjevalne motnje, prehranjenost, živila, telesna aktivnost, zdravstveni nasveti Objavljeno v DiRROS: 21.11.2025; Ogledov: 444; Prenosov: 165
Celotno besedilo (2,29 MB) |
5. Načrtovalske in gozdnogojitvene smernice ter ukrepi za gospodarjenje z gozdovi v hudourniških območjih za krepitev varovalne in zaščitne funkcije gozdov : poročilo izsledka 3.1.1Urša Vilhar, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdnogojitveno načrtovanje, hudourniki, hudourniška območja, usmeritve, priporočila Objavljeno v DiRROS: 10.10.2025; Ogledov: 503; Prenosov: 176
Celotno besedilo (830,81 KB) |
6. Priporočila za sistemsko onkološko in radioterapevtsko zdravljenje rakov biliarnega traktaErik Brecelj, Martina Reberšek, Ajra Šečerov Ermenc, Vesna Zadnik, Maja Ebert Moltara, Nežka Hribernik, Peter Korošec, Tanja Mesti, Janja Ocvirk, Franc Anderluh, Marko Boc, Marija Ignjatović, Ana Jeromen, Irena Oblak, Vaneja Velenik, Jelena Azarija, Neva Volk, Nena Golob, 2025, strokovni članek Povzetek: Raki biliarnega trakta so redka in heterogena skupina z naraščajočo incidenco in visoko umrljivostjo. Imajo slabo prognozo s celokupnim preživetjem manj od 1 leta. Nova dognanja o molekularno genetski heterogenosti rakov biliarnega trakta in novi terapevtskih pristopi omogočajo tem bolnikom daljša preživetja in boljšo kvaliteto življenja. V Priporočilih so predstavljena najnovejša priporočila za sistemsko onkološko zdravljenje in radioterapijo te skupine rakov, med katere po mednarodnih propročilih sedaj prištevamo karcinom žolčnika, intrahepatalne holangiokarcinome in ekstrahepatične holangiokarcinome, s perihilarnim holangiokarcinomom in karcinomom distalnega žolčevoda. Priporočila za sistemsko zdravljenje so povzeta in pripravljena na podlagi mednarodnih priporočil, ameriških, National Comprehensive Cancer Network (NCCN) in evropskih, Evropskega združenja za internistično onkologijo – European Society of Medical oncology (ESMO). Ključne besede: raki biliarnega trakta, sistemsko zdravljenje, priporočila Objavljeno v DiRROS: 18.07.2025; Ogledov: 735; Prenosov: 294
Celotno besedilo (125,57 KB) |
7. Uvealni melanom : priporočila zdravljenjaBarbara Perić, Gregor Hawlina, Vladimir Debelić, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Marko Kokalj, Gaber Plavc, Vesna Zadnik, Alenka Lavrič Groznik, 2025, strokovni članek Povzetek: Uvealni melanom je najpogostejši primarni maligni znotrajočesni tumor pri odraslih. Med uvealne melanome uvrščamo melanom žilnice (90 %), ciliarnika (6 %) in šarenice (4 %). Med leti 2017 in 2021 je za uvealnim melanomom v Sloveniji letno zbolelo povprečno 23 oseb, kar predstavlja 3,7 % vseh melanomov. Prva slovenska celostna in multidisciplinarna priporočila zdravljenja vključujejo melanome žilnice in ciliarnika in so povzeta po
ameriških smernicah NCCN. Priporočila celostno predstavijo
tako dejavnike tveganja, kot klinično sliko in možnosti lokalnega zdravljenja tega raka, kot tudi sodobne načine multidisciplinarnega zdravljenja oddaljenih zasevkov vključno z možnostjo genotipizacije polne krvi na prisotnost človeškega levkocitnega antigena (HLA)-A*02:01).
S priporočili želimo specialistom različnih strok olajšati tako
pogovor z bolnikom in svojci, kot izbiro ustreznega zdravljenja. Ključne besede: uvelani melanom, multidisciplinarno zdravljenje, priporočila Objavljeno v DiRROS: 18.07.2025; Ogledov: 914; Prenosov: 239
Celotno besedilo (283,47 KB) |
8. Spremljanje bolnic z ginekološkimi raki po zaključenem zdravljenjuDarja Arko, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Število žensk, ki so se zdravile zaradi ginekoloških rakov, se veča zaradi staranje populacije, zgodnjega odkrivanja bolezni in bolj uspešnih načinov zdravljenja. Rak in zdravljenje raka prizadenejo ženske na več nivojih, fizično in psihično. Najpogostejše težave so kronične bolečine, utrujenost, limfedem, nevropatija, anksioznost in depresija. Ginekološki raki in njihovo zdravljenje imajo dodatno še pomemben negativen vpliv tudi na spolno življenje. Spremljanje bolnic po zdravljenju raka zato ni namenjeno samo zgodnjemu odkrivanju morebitne ponovitve bolezni, ampak tudi zagotavljanju čim boljše kakovosti življenja. Pomembno in potrebno je, da pri bolnicah po zdravljenju ginekoloških rakov prepoznamo in lajšamo težave, ki so posledica bodisi bolezni same ali pa posledica zdravljenja raka. Načini in organizacija spremljanja bolnic z ginekološkimi raki se močno razlikuje med posameznimi centri in državami, jasnih dokazov, kateri je najboljši način dela, ni. Verjetnost ponovitve bolezni se razlikuje glede na vrsto raka, stadij bolezni, stanje bolnice in glede na to, kako je bila zdravljena, zato je tudi spremljanje smiselno prilagoditi posameznici, kar poudarja večina sodobnih smernic. Ginekološki raki predstavljajo heterogeno skupino bolezni. Mednarodna in domača priporočila o spremljanju so narejena za posamezne lokalizacije in so na kratko predstavljena v prispevku. Ključne besede: rak (medicina), ginekologija, ponovitev bolezni, kakovost življenja, strokovna priporočila Objavljeno v DiRROS: 04.06.2024; Ogledov: 1250; Prenosov: 442
Celotno besedilo (50,31 KB) |
9. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni. Ključne besede: pljučni rak, priporočila Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 2321; Prenosov: 920
Celotno besedilo (708,18 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |