Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (priporočila) .

1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Cepljenje zdravstvenih delavcev : obvezna in priporočena cepljenja v Sloveniji
Tatjana Mrvič, Anja Šterbenc, Katarina Sočan, Irena Grmek-Košnik, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Pri zdravstvenih delavcih (ZD) in sodelavcih je tveganje za izpostavljenost povzročiteljem nalezljivih bolezni ter za njihov prenos na paciente in sodelavce povečano. V Sloveniji pravni okvir določata Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) in Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu; letne, operativne usmeritve pa izhajajo iz Programa cepljenja in zaščite z zdravili ter strokovnih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ključna obveznost pred izpostavitvijo za ZD je cepljenje proti hepatitisu B, med priporočila za vse ZD pa sodijo cepljenja proti gripi (vsako sezono), covidu-19 (posodobljeni odmerek), tetanusu, davici, oslovskemu kašlju/tetanusu, davici (po shemi za odrasle) ter dokaz imunosti ali cepljenje proti ošpicam, mumpsu, rdečkam (MMR) in noricam (VZV), z dodatnimi cepljenji glede na oceno tveganja delovnega mesta (npr. cepljenje proti hepatitisu A, tifusu, steklini, meningokoku za specifične laboratorijske izpostavitve).
Ključne besede: zdravstveni delavci, cepiva, nalezljive bolezni, priporočila, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2026; Ogledov: 63; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Priporočila za uvedbo e-izobraževanja v pedagoški proces zdravstvene nege
Jelena Ficzko, 2010, strokovni članek

Ključne besede: zdravstvena nega, e-izobraževanje, priporočila, vpeljava e-izobraževanja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 184; Prenosov: 0

3.
4.
5.
6.
Priporočila za sistemsko onkološko in radioterapevtsko zdravljenje rakov biliarnega trakta
Erik Brecelj, Martina Reberšek, Ajra Šečerov Ermenc, Vesna Zadnik, Maja Ebert Moltara, Nežka Hribernik, Peter Korošec, Tanja Mesti, Janja Ocvirk, Franc Anderluh, Marko Boc, Marija Ignjatović, Ana Jeromen, Irena Oblak, Vaneja Velenik, Jelena Azarija, Neva Volk, Nena Golob, 2025, strokovni članek

Povzetek: Raki biliarnega trakta so redka in heterogena skupina z naraščajočo incidenco in visoko umrljivostjo. Imajo slabo prognozo s celokupnim preživetjem manj od 1 leta. Nova dognanja o molekularno genetski heterogenosti rakov biliarnega trakta in novi terapevtskih pristopi omogočajo tem bolnikom daljša preživetja in boljšo kvaliteto življenja. V Priporočilih so predstavljena najnovejša priporočila za sistemsko onkološko zdravljenje in radioterapijo te skupine rakov, med katere po mednarodnih propročilih sedaj prištevamo karcinom žolčnika, intrahepatalne holangiokarcinome in ekstrahepatične holangiokarcinome, s perihilarnim holangiokarcinomom in karcinomom distalnega žolčevoda. Priporočila za sistemsko zdravljenje so povzeta in pripravljena na podlagi mednarodnih priporočil, ameriških, National Comprehensive Cancer Network (NCCN) in evropskih, Evropskega združenja za internistično onkologijo – European Society of Medical oncology (ESMO).
Ključne besede: raki biliarnega trakta, sistemsko zdravljenje, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 18.07.2025; Ogledov: 735; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (125,57 KB)

7.
Uvealni melanom : priporočila zdravljenja
Barbara Perić, Gregor Hawlina, Vladimir Debelić, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Marko Kokalj, Gaber Plavc, Vesna Zadnik, Alenka Lavrič Groznik, 2025, strokovni članek

Povzetek: Uvealni melanom je najpogostejši primarni maligni znotrajočesni tumor pri odraslih. Med uvealne melanome uvrščamo melanom žilnice (90 %), ciliarnika (6 %) in šarenice (4 %). Med leti 2017 in 2021 je za uvealnim melanomom v Sloveniji letno zbolelo povprečno 23 oseb, kar predstavlja 3,7 % vseh melanomov. Prva slovenska celostna in multidisciplinarna priporočila zdravljenja vključujejo melanome žilnice in ciliarnika in so povzeta po ameriških smernicah NCCN. Priporočila celostno predstavijo tako dejavnike tveganja, kot klinično sliko in možnosti lokalnega zdravljenja tega raka, kot tudi sodobne načine multidisciplinarnega zdravljenja oddaljenih zasevkov vključno z možnostjo genotipizacije polne krvi na prisotnost človeškega levkocitnega antigena (HLA)-A*02:01). S priporočili želimo specialistom različnih strok olajšati tako pogovor z bolnikom in svojci, kot izbiro ustreznega zdravljenja.
Ključne besede: uvelani melanom, multidisciplinarno zdravljenje, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 18.07.2025; Ogledov: 914; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (283,47 KB)

8.
Spremljanje bolnic z ginekološkimi raki po zaključenem zdravljenju
Darja Arko, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Število žensk, ki so se zdravile zaradi ginekoloških rakov, se veča zaradi staranje populacije, zgodnjega odkrivanja bolezni in bolj uspešnih načinov zdravljenja. Rak in zdravljenje raka prizadenejo ženske na več nivojih, fizično in psihično. Najpogostejše težave so kronične bolečine, utrujenost, limfedem, nevropatija, anksioznost in depresija. Ginekološki raki in njihovo zdravljenje imajo dodatno še pomemben negativen vpliv tudi na spolno življenje. Spremljanje bolnic po zdravljenju raka zato ni namenjeno samo zgodnjemu odkrivanju morebitne ponovitve bolezni, ampak tudi zagotavljanju čim boljše kakovosti življenja. Pomembno in potrebno je, da pri bolnicah po zdravljenju ginekoloških rakov prepoznamo in lajšamo težave, ki so posledica bodisi bolezni same ali pa posledica zdravljenja raka. Načini in organizacija spremljanja bolnic z ginekološkimi raki se močno razlikuje med posameznimi centri in državami, jasnih dokazov, kateri je najboljši način dela, ni. Verjetnost ponovitve bolezni se razlikuje glede na vrsto raka, stadij bolezni, stanje bolnice in glede na to, kako je bila zdravljena, zato je tudi spremljanje smiselno prilagoditi posameznici, kar poudarja večina sodobnih smernic. Ginekološki raki predstavljajo heterogeno skupino bolezni. Mednarodna in domača priporočila o spremljanju so narejena za posamezne lokalizacije in so na kratko predstavljena v prispevku.
Ključne besede: rak (medicina), ginekologija, ponovitev bolezni, kakovost življenja, strokovna priporočila
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2024; Ogledov: 1250; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (50,31 KB)

9.
Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom
Martina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek

Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni.
Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 2321; Prenosov: 920
.pdf Celotno besedilo (708,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
12 priporočil proti raku in vzpodbujanje zdravstvene pismenosti na področju preprečevanja raka
Katja Jarm, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: preventiva proti raku, zdravo življenje, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 15.02.2023; Ogledov: 1398; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (591,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh