1. Spremembe dolžine vegetacijske dobe in vsote biotemperatur med obdobjema 1961−1990 in 1991−2020 po podnebnih tipih SlovenijeAdrijana Perkon, Valentina Brečko Grubar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Povprečna temperatura zraka se je v zadnjem šestdesetletnem klimatološkem obdobju zvišala na celotnem območju Slovenije, kar nedvomno vpliva tudi na podaljšanje vegetacijske dobe. V prispevku predstavljamo rezultate primerjave trajanja vegetacijske dobe in vsote biotemperatur med obdobjema 1961−1990 in 1991−2020 po podnebnih tipih Slovenije. Vegetacijska doba za temperaturni prag 5 °C se je v drugem obdobju v povprečju podaljšala za 17 dni, se začela 11 dni prej in zaključila 8 dni kasneje, za temperaturni prag 10 °C pa se je podaljšala za 13 dni ter se začela 8 dni prej in zaključila 6 dni kasneje. Največje spremembe so pri meteoroloških postajah znotraj zelo vlažnega podgorskega podnebja in podnebja nižjega gorskega sveta, najmanjše pa v zmerno celinskem podnebju osrednje Slovenije. Vsota biotemperatur za temperaturni prag 5 °C se je v povprečju povečala za 14% in za temperaturni prag 10 °C za 17 %, najbolj v gorskem podnebju nižjega gorskega sveta in najmanj v obalnem zmernem sredozemskem podnebju.
Ključne besede: podnebne spremembe, vegetacijska doba, podnebni tipi, temperaturna pragova 5 in 10 °C, vsota biotemperatur, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2026; Ogledov: 15; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (8,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kronologije širin branik borov in hrastov v Sloveniji : podlaga za analizo vplivov podnebnih sprememb na kakovost lesaPolona Hafner, Jožica Gričar, Luka Krajnc, Gregor Skoberne, Saša Ogorevc, Peter Prislan, 2026, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Povzetek: Na enajstih rastiščih borov in hrastov v Sloveniji smo vzpostavili dendrokronološke kronologije štirih drevesnih vrst, ki pokrivajo zmerno-celinska in sub-mediteranska rastna območja. Razvite kronologije tvorijo osnovo za celostno preučevanje vplivov okoljskih sprememb na rast in lastnosti lesa ter za oceno prilagoditvene sposobnosti izbranih vrst v razmerah naraščajočega okoljskega stresa.
Ključne besede: širine branik, podnebne spremembe, rastiščne razmere, kakovost lesa
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2026; Ogledov: 144; Prenosov: 35
Celotno besedilo (318,05 KB) |
3. |
4. Razmisleki o požarih, gorivu in upravljanju gozdov v SlovenijiEric E. Knapp, Thomas Andrew Nagel, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Požari v naravi so tema, ki v Evropi sproža burne polemike v kontekstu gozdov in njihovega upravljanja. Požar pogosto obravnavamo kot naravno nesrečo, ki povzroča škodo, vendar je v nekaterih gozdnih ekosistemih hkrati tudi naraven proces in pomemben del režima motenj. Dolga zgodovina rabe zemljišč otežuje razumevanje naravne vloge požarov v evropskih gozdovih. Spremembe rabe zemljišč in pretekla gozdnogospodarska praksa so na nekaterih območjih povečale količino goriva in požarno ogroženost. V zadnjem času pa podnebno segrevanje in vse pogostejše ter dolgotrajnejše suše sprožajo vse pogostejše in bolj ekstremne požare oziroma njihovo pojavljanje tudi v mezofilnih gozdnih ekosistemih, ki so slabo prilagojeni na ogenj. Zato je nujno bolje razumeti vlogo požara v številnih evropskih gozdnih ekosistemih, vključno s tem, kako lahko gospodarjenje z gozdom, kadar je to primerno, ogenj uporabimo, namesto da ga gasimo, čeprav je v Sloveniji kurjenje v gozdu trenutno prepovedano z zakonom. Strokovni članek obravnava ključna vprašanja, povezana z ekologijo požarov in upravljanjem gozdov v Sloveniji, nastal pa je kot rezultat izmenjave med Raziskovalno postajo Pacific Southwest, Zavoda za gozdove ZDA (US Forest Service) in strokovnjaki za upravljanje gozdov/požarov v Sloveniji. Prispevek se osredotoča na območji požarišč Goriškega Krasa in Potoške gore ter na druga gozdna območja v Sloveniji. Povzemamo ključne ugotovitve, ki temeljijo na terenskih opazovanjih, strokovnih razpravah in izkušnjah iz požarno ogroženih gozdov Kalifornije. Upamo, da bo to spodbudilo nadaljnjo razpravo in celovitejše razumevanje možnosti za upravljanje požarno ogroženih gozdov v Sloveniji.
Ključne besede: črni bor, bukev, nadzorovan požig, mezofilni gozd, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2026; Ogledov: 400; Prenosov: 185
Celotno besedilo (477,70 KB) |
5. Podnebne in hidrološke spremembe v Zgornji Savinjski dolini od šestdesetih let 20. stoletjaMauro Hrvatin, Matija Zorn, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku obravnavamo podnebne in hidrološke spremembe na območju Zgornje Savinjske doline od 60. let 20. stoletja. Območje zaznamujejo raznolika geološka zgradba, razgibano površje in hudourniški značaj vodotokov. Večino območja porašča gozd. Podnebne spremembe se kažejo v rasti povprečnih letnih temperatur, padanju letne količine padavin ter močno skrajšanem trajanju snežne odeje. Hidrološke spremembe pa se kažejo v padanju povprečnih minimalnih, srednjih letnih in povprečnih maksimalnih pretokov. Poleg vodnih količin se pri vodotokih spreminjajo pretočni režimi. Ker so za Zgornjo Savinjsko dolino značilne vodne ujme, izpostavljamo nekaj največjih v zadnjem stoletju ter skušamo opredeliti, kako bo z njimi v prihodnje.
Ključne besede: podnebne spremembe, hidrologija, poplave, padavine, Zgornja Savinjska dolina
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2026; Ogledov: 574; Prenosov: 298
Celotno besedilo (2,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Rastni odzivi bele jelke (Abies alba) in navadne bukve (Fagus sylvatica) na klimatske dejavnike vzdolž Karpatov : doktorska disertacijaPia Caroline Lipužič, 2025, doktorska disertacija Povzetek: Študija je sestavljena iz treh vsebinsko dopolnjujočih sklopov in daje vpogled v najnovejše odzive bele jelke in navadne bukve na okoljske dejavnike ter vključuje napovedi odziva na podnebne spremembe in prispeva pri oblikovanju gozdnogojitvenih usmeritev za gospodarjenje v prihodnje. Vzdolž gorskega masiva Karpatov od smo izbrali osem lokacij v odraslih, optimalno razvitih gospodarskih jelovo-bukovih sestojih in pragozdnih rezervatih nad 800 m nad morjem. Izmerili smo asimilacijski odziv mladja v treh zaporednih rastnih obdobjih in odvzeli izvrtke 15 dominantnih jelk in bukev na izbranih lokacijah za dendrokronološko in lesno-anatomsko analizo. Največjo asimilacijsko učinkovitost jelke smo izmerili v svetlobnih razmerah pod zastorom matičnega sestoja, pri bukvi pa na odprtem. Tako bukev kot jelka kažeta večjo debelinsko rast z več padavinami v juliju in manjšo rast z večjimi povprečnimi in največjimi temperaturami v juniju tekočega leta. Pri jelki smo potrdili statistično značilno pozitivno korelacijo med debelinsko rastjo in temperaturo pozimi, bukev pa negativno korelacijo med debelinsko rastjo in temperaturo poleti. Severna rastišča postajajo za rast obeh vrst ugodnejša, zlasti za jelko. Pri jelki smo potrdili statistično negativno korelacijo med relativno prevodno površino in gostoto celic, povprečno površino celic in gostoto celic ter srednjo debelino tangencialnih celičnih sten in relativno prevodno površino. Izmerjene lastnosti trahej pri bukvi so v korelaciji s širino branik. Bukev in jelka se odzivata na podnebne parametre na izbranih lokacijah različno, pri čemer je jelka bolj odporna na sušo kot bukev.
Ključne besede: podnebne spremembe, dendrokronologija, ekofiziologija, lesna anatomija, meteorološki parametri, disertacije
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 401; Prenosov: 282
Celotno besedilo (58,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Hidrološki odziv na spremembo sestojne zgradbe gozdov po velikopovršinskih motnjah v hudourniškem vodozbirnem območjuBine Mekina, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Varovalna vloga gozdov je ključna, zlasti ob neizogibnih podnebnih spremembah, ki v alpskem svetu še povečujejo tveganje za hudourniške procese. Za analizo vpliva velikopovršinskih motenj na površinski odtok in hudourniške procese smo izbrali Dovški potok na južnem pobočju Karavank, kjer so bili v zadnjih desetih letih gozdovi zelo poškodovani. Z uporabo Kresnikove metode in hidrološkega modela ZEMOKOST smo določili pet scenarijev stanja gozda in ocenili različne razplete padavinskih dogodkov. Po enačbi Kresnik je stoletni pretok Dovškega potoka Q100 = 5,8 m³/s, medtem ko je bil leta 1961 izračunan Q100 = 6,0 m³/s. Z modelom ZEMOKOST smo za različne scenarije ugotovili različne rezultate. Leta 2015, pred vplivom motenj gozdov, je bil Q100 = 3,6 m³/s, in sicer 45 minut po začetku padavin. Leta 2019, po motnjah gozdov, pa se je Q100 povečal na 4,9 m³/s in se pojavil 39 minut po začetku padavin. Analiza hidravlične prevodnosti obstoječe hudourniške ureditve je pokazala, da le-ta ni več primerna glede na povečanje pretoka. Poleg tega smo na podlagi terenskih raziskav ugotovili, da erozijski drobir na območju pomeni nevarnost za nastanek drobirskih in blatnih tokov, kar bi lahko ogrozilo vas Dovje.
Ključne besede: podnebne spremembe, gozdovi, velikopovršinske motnje, sanitarna sečnja, Dovški potok, ZEMOKOST, hidravlična analiza, Polenijeva prelivna metoda
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 774; Prenosov: 292
Celotno besedilo (994,59 KB) |
8. |
9. Ohranjanje biotske raznovrstnosti : študijska gradiva pri predmetu Ohranjanje biotske raznovrstnosti (5 vsebinskih sklopov)Lado Kutnar, 2025, drugo učno gradivo Ključne besede: biotska raznovrstnost, ohranitvena biologija, izumiranje vrst, ravni biotske raznovrstnosti, genetska pestrost, vrstna pestrost, ekosistemska in krajinska pestrost, dejavniki ogrožanja, onesnaženje okolja, invazivne tujerodne vrste, podnebne spremembe, degradacija habitatov, fragmentacija habitatov, mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti, rdeči seznam vrst, zavarovane vrste, Natura 2000, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2025; Ogledov: 535; Prenosov: 157
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
